MODEL AIRPLANES BY BOZO PETEK (FOREIGN LANGUAGE)

• Document Type: CREST
• Collection: General CIA Records
• Document Number (FOIA) /ESDN (CREST): CIA-RDP83-00415R004700130001-4
• Release Decision: RIPPUB
• Original Classification: K
• Document Page Count: 1456
• Document Creation Date: December 15, 2016
• Document Release Date: December 12, 2003
• Sequence Number: 1
• Content Type: REPORT

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
MODEL AIRPLANES
by
Bozo Petek
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
104/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved Ff Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
'Boo Petek
Letalsko modelarstvo
Jadralni modeli
Z al o'Aila Mla dinsk a k njig a
1 9 4 6
eiClIn7144-1,72:40V37.51rtrie
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8
NATISNILA MARIBORSKA TISKARNA
0415R004700130001-4
Predgovor
Ker se je letalsko modelarstvo med slovensko mladino zelo
razgirilo, je knjiga o modelarstvu postala nujna potreba. Posebno
je bib o to nujno za tiste kraje, kjer ni izveibanih modelarjev, da
uelli in vodili delo v moclelarskih delavnicah. Zato je naga
knjiga namenjena predvsem modelarskim uCiteljem in modelar-
jem-samoukom, ki nimajo nikake literature o izdelovanju in
teoriji lete'Cih modelov. Knjiga je vseskozi razumljiva in upokeva
povpreCno golsko znanje, tako, da se je bo lahko pos1uiI vsakdo.
Ker se Cutijo pri izbiri potrebnega materiala in orodja ge
vedno povojni Casi, obravnava naga knjiga jadralne modele, za
katere danes lahko najdemo povsod potreben material. Zato pa
ni imelo smisla obravnavati motornih modelov s pogonom na
gum?, katere danes ge ne moremo nabavljati. Br ko se bodo
pokazale mo'inosti gradnje motornih modelov, bomo nagi knjigi
dodali kot nadaljevanje knjigo o motornih gumi-modelih.
Zadnje Case se je modelarstvo zelo izpopolnilo, kar sem upo-
gteval in podal takgno rnodelarsko tehniko, ki je danes znana
tudi drugod. Poleg tega ima pa naga knjiga tudi mnogo svojstve.-
nega, kar izvira predvsem iz izkugenj in raziskavanj slovenskih
modelarjev, ki so mnoge stvari v jadralnem modelarstvu izpopol-
nili: praksa je potrdila pravilnost njihovih izsledkov.
Ker je naga rnodelarska knjiga prva slovenska knjiga, ki
obdeluje leteCe modele in v kateri nastopajo zlasti pri obrav-
navanju letalske fizike slovenski izrazi za razne pojme, je razum-
ljivo, da smo imeli nemalo teZkoC pri izbiranju in ustvarjanju
primernih slovenskih izrazov. Pri sestavljanju smo se ravnali po
tem, koliko so e razni izrazi pri nas udomaCeni in predvsem, da
pravilno podajajo smisel tega, kar hoCejo oznaCiti. Doslej imamo
ie nekaj izrazov iz letalstva, zlasti teorije, ki pa so au i slabo
prevedeni iz tujih jezikov, au i pa so popaCeni, tako, da iz njih
teiko razberemo pravilen smisel. Verjetno je, da bodo marsi-
kateri izrazi dobili v bodoCnosti boljgo obliko, vendar me nekateri
slabgi v toliko opraviCujejo, ker se nisem mogel opirati na niveesar
sprejetega.
Mnogo strani v nagi knjigi je posveCenih izdelavi modela, ker
smatramo, da je izdelava modela zelo vaZna. Tudi praktiCnih
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8 -00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8 0415R004700130001-4
nasvetov za spugeanje modelov ne manjka, tako, da bo vsak
modelar-zaeetnik nagel odgovore na vsa vpraganja, ki ga zani-
majo.
Zelimo, da bo naga knjiga podprla irjenje modelarskega
pokreta v letalstvu in tako mnogo koristila pri vzgoji mladine,
katera mora razgiriti svoje znanje tudi na podroeje letalske
tehnike. P. B.
Ljubljana, 3. julija 1946:
Letalsko modelarstvo je tesno povezano z razvojem letalstva.
V vsej dolgi zgodovini Clovegtva se je vedno pojavljala ielja za
lctenjem. Nagi pradedi so opazovali ptice in skugali posnemati
njihove lastnosti. Gradili so pticam podobna krila, si jib navezo-
vali na telo ter hoteli tako poleteti. Vendar so se takgni poizkusi
skoraj vedno koneali s shartjo au i vsaj s polomljenimi udi.
Sele z razvojem ?bee znanosti so se polagoma zaeeli kazati
tu in tam uspehi, ki so koneno dokazali, da je let vendarle mogoe,
seveda ne s popolnim posnemanjem ptic. Leteei model je pri teh
poizkusih igral vain? vlogo in je pred pribla'no sto leti regil
problem dinamienega letenja, ki je popolnoma drugaeen od letenja
zraenega balona. Ze 1. 1843. je Angle William Samuel Henson
napravil naert leteee naprave, ki je imela vse bistvene dele danag-
rfjeg-a letala: krilo, trup, kolesa in dva Vijaka, ki naj bi ju gnal
parni stroj. Njegov rojak, Stringfellow, je izdelal 1. 1848. nekaj
modelov, ki so bili podobni Hensonovemu 4eteeemu stroju.. Ene-
ga izmed njih je opremil z majhnim parnim strojem, ki je gnal
dva vijaka. Ves model je tehtal 3,9 kg. Najdaligi polet, ki ga
je z njim dosegel, je znagal 40 m.
SI. 1.
Rojstni dan pravega leteeega modela, kakrgnega grade zaCet-
niki e danes. je 18. avgust 1871. Tega dne se je posreeil miademu
Francozu Alphonsu Penaudu polet z modelom v pravem pomenu
besede. To je bil palieasti model, katerega je prvie gnal naviti
gumijasti trak. Letel je vee ko 60 m ter je z njim dokazal, da je
moien let naprave, ki je tdja od zraka (sl. 1.).
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8 0415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83
Modelarski rekord pre_Prijega stoletja pripada brez dvoma
amerfgkemu profesorju Langleyu. Njegov motorni model, teak
14 kg, ki,ga je gnal parni stroj, je preletel 16. maja 1896 reko
Potomac ter pri tern dosegel as 1 minuto 30 sekund in daljavo
1600m.
Proti koncu 19. stoletja je Nemec Otto Lilienthal z modeli
nakazal pravilno obliko preseka krila, s katerim je koneno prak-
tieno regil problem letenja (sl. 2.)
SI. .2.
Tudi Rusi so se e zgodaj_ bavili z leteeimi modeli. Za pionirja
ruskega modelarstva velja Zukovski. Ze 1. 1910. so priredili v
Moskvi modelarski rniting, na katerem je sodelovalo 35 modelar-
jev s 30 leteeimi modeli.
Vsi uspegni poizkusi z leteeimi modeli so brez dvoma vplivali
na graditelje pravih letal, ki so proti koncu 19. stol. in na zaCetku
20. stol. koneno praktieno regili problem letenja. Vsi prvi leteei
modeli so sluiIi z?roueavanje osnov letenja, izsledke pa so
potem uporabili pri konstruiranju letal.
6
Jadralni model meci poletom.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8
415R004700130001-4
Danagnje modelarstvo se je razvilo iz teh poskusnih modelov
prejgnjega stoletja. Danes sicer model ne slui vee toliko temu
namenu kakor prej. Vendar se poslui`ujemo gradnje modelov zato,
da z njimi razlagamo mladini osnovne nauke o letenju in jo z
modeli navdugujemo ter pripravljamo za pristop k letalstvu.
I. Vrste jadralnih modelov
Razlikujemo dye vrsti modelov: modele pravih 1 e-
tal, ki jih imenujemo makete, in leteee modele.
Model letala ali maketa je toeen posnetek katereg-,a koli pra-
veg-a letala. Gradimo ga navadno za okras in zelo redko za polete
(sI. 3.).
Si. 3.
Leteee modele izdelujemo zato, da z njimi dosegamo eim boljge
uspehe v trajanju in daljavi poleta. Naga knjiga je namenjena
vprav tej vrsti modelov, ki nudijo mladini koristne osnovne
nauke n letalstvu.
Leteee jadralne modele delimo v naslednje vrste:
1. Normalni model (sl. 4.). je obiCajna vrsta jadralnega mo-
dela, katerega sestavljajo v glavnem trup, krilo in zadaj smerno
ter viginsko krmilo.
0415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83 415R004700130001-4
Si. 4.
2. Tandem-model (sl. 5.) se razlikuje od zgornjega v tern, da
ima namesto viginskega krmila namekeno e eno krilo.
Si. 5.
3. Model-racman (sl. 6.) je v bistvu normalni model, ki leti
z repom naprej.
8
Si. 6.
4. Model-samokrilnik all brezrepec (sl. 7.) sestavlja samo krilo,
katero opravlja tudi delo smernega in viginskega krmila.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83- 415R004700130001-4
Si. 7.
9
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83 415R004700130001-4
Opis jadralnega modela
10
SI M.
It. Osnovni pojmi letalske Mike
Vsak modelar se mora spoznati s fizikalnimi pojavi, ki nasta-
jajo pri poletu modelov au i letala. Zlasti je to va'no za mladinca,
ki bo sam konstruiral in gradil razne vrste jadralnih modelov.
Model je letalo v malem; zato mu moramo posvetiti mnogo painje
in izkustev, ki temelje slejkoprej na poznavanju osnovnih pojmov
iz letalske fizike.
1. Zrae"ni upor
Sredstvo, v katerem se giblje letalo, je zrak, ki obdaja zemelj-
sko povrSino do pribli'ino 300 km vigine. Zrak je sestavljen iz
7S ci- dugika, 21% kisika ter man* mnoEne raznih drugih plinov:
lielija. neona, argona itd. Sloj zraka, ki pride v pogtev za letenje,
sega pribliZno 10-12 km visoko.
Silo. ki nosi letalo au i model (t. j. premaguje tdo), imenujemo
z?zon. Ta sila nastane tedaj, e se giblje krilo proti obdajajoe'emu
71 akL1 z neko hitrostjo. Pri tern raste vzgon s kvadratom hitrosti;
ej nastane pri trikratni hitrosti tudi devetkraten vzgon. Do-
gnan je je za dviganje tdkih letal au i modelov zelo vaZ'no in tudi
enostavno. Venda" nastane pri gibanju krila, ki proizvaja zaradi
posebne oblike preseka nosilno silo, k drug-a sila, katero imenu-
jemo zratni upor.
IAT'inkovanje zranega upora je lahko vsakdo opazoval v vsak-
daniem iv1jenju. Kolesar, ki vozi proti vetru, se krnalu utrudi,
ker mora poleg gonilne sue trogiti tudi silo za premagovanje
vetra. Aka drimo v hitro vozetem avtomobilu roko skozi okno,
tedaj utimo na roki moan pritisk zraka. Takih primerov lahko
naStejemo nebroj. Opazimo tudi, da je popolnoma vseeno, ako
veje moan veter v neko telo, au i pa Ce se telo giblje skozi mirujoti
zrak. V obeh primerih obtutimo zratni upor.
Za letalstvo je zraCni upor zelo gkodljiv pojav, katerega utinek
hotemo im bolj zmanjgati. Ako elimo to doseCi, moramo naj-
prej ugotoviti, kateri initelji vplivajo na zratni upor:
a) Zratni upor je odvisen od v e 1 ikosti Celne p 1 o-
s k v e tele s a, ki se zraku upira. Zrafeni upor se veta s eelno
ploskvi jo.
13) Zratni upor je odvisen tudi od hit r ost i obkroi a-
j o e g a zraka. ZraCni upor raste namreC ? kakor nosilna sila ?
s kvadratom hitrosti, to se pravi, da ima model pri podvojeni
hitrosti tudi gtirikraten upor. Iz tega spoznamo, zakaj je zraftni
upor tako nezaIelen.
c) ZraCni upor je odvisen od gostote z r a k a. Razumljivo
je, da je v visokih plasteh, kjer je zrak redkejgi, zratni upor
manfi kakor v
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83- 415R004700130001-4
11
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
d) ZraCni upor je odvisen tudi od o b 1 i ke telesa. To je
najvalneiga ugotovitev, na osnovi katere lahko mono zmanjgamo
u'Cinek gkodljivega zra2Criega upora. Zato je potrebno, da se pri
tej toCli nekoliko ustavimo.
12
SI. 9.
Dognanja znanosti o zrae'nem uporu, ki se nanagajo na obliko
telesa. odloe'no nasprotujejo mnenju tistih, ki mislijo, da je zraCni
Ivor najmanjgi takrat, kadar se telo zo'Zuje proti sprednjemu delu
(koniLista oblika). Toda s poizkusi so dokazali, da ima najmanjgi
zrani upon takozvana kapljiCasta oblika s topim delom spredaj
(kij). Da je res tako, se lahko sami prepriCamo s pripravo, katere
skico nam kae sl. 9. Sestavlja jo ob'Cutljiva tehtnica A, zraCni
dovod B. razliCno oblikovana telesa C, ki nam sluijo za poizkuse
ter skala al m
A.Tehtniica.esrmiloreDko.
va letev (na skici je oznaCena s gtev. 1), ki
uteri 1130 X 15 X 5 mm, se proti desnemu koncu zo'Zi na 3 mm.
Na manejgem levem koncu pritrdimo in zlepimo iz 15 X 5 mm
debelih ter 105 in 120 mm dolgih dekic obe trikotnikovi stranici.
V z,rornjem kotu pritrdimo leseno zagozdo, debelo 5 mm in 10 mm
visa() (2). Trikotnik, katerega spodnjo au i osnovno stranico tvori
inanejgi del smrekove letve (1), oblepimo z 1 mm debelo vezano
ploko au i furnirjem. Tako nastane trdno zvezan trikotnik, kate-
rega osnovnica je podaljgana v kazalec. V sredino zagozde (2)
za 'Zagamo navpie'no zarezo, ki je globoka 18 mm in nam s1ui zato,
da vpnerno vanjo britvico. (4), ki stoji pravokotno na osnovnici
trikotnika in je prilepljena med dye 1 mm debeli leseni ploiici
(4 a), tako da ostane spodaj 5 mm rezine proste, doCim gledajo
zgoraj in ob straneh Cez rob britvice. Oblogi kitita pred ranitvami
in olajgata pritrditev v zarezo zagozde (2), kamor jo kone'no za-
lepimo. Ob vrhu trikotnika zvrtamo 10 mm globoko luknjico, v
katero bomo vtikali na jeklenih icah pritrjena poizkusna telesa.
Nosilca (7) izrdemo iz vezane plog'Ce 5 mm. Sluita kot nosilca
trikotnika s kazalcem in zrae'nega dovoda. Paziti moramo, da je
ldaj britvice v vigini 100 mm, dovod pa v vigini 210 mm. Razdalja
med poizkusnimi telesi in med ustjem zraCnega dovoda je 75 mm.
Za podlogo slu'Lta britvici dye plo'eevinasti plogaci (3), v kateri
napravimo s pilo zarezo; na odrejeno mesto nosilca (7) ju pri-
trciimo z Z'ebljiCki. Nato zlepimo nosilca spodaj in zgoraj z lese-
nima vstavkoma (8). Vse skupaj pritrdimo na sredino podlage (9),
ki jo naredimo iz navadne smrekove dekice 300>< 150 X 15 mm.
Konno namestimo trikotnik s kazalcem, katerega obtdimo s po-
trebno mnoino svinca (10), da 1ei vodoravno. e se pri namestitvi
poizkusnih teles trikotnik odkloni iz vodoravne lege, si pomagamo
z majhnimi jezdeci, katere pritrdimo na kazalec. Ako so nihaji
kazalca pri poizkusih preveliki, potem obtdimo kazalec s svincem
tan? pod leZajem.
B. ZraCni dovod au i tunel predstavlja gumijasta cev (11), s
premerom okoli 12 mm. Dolga naj bo 500 mm. Kjer zrak izstopa,
Jo stisnemo tako, da znaga girina 15 mm. To je potrebno zato, da
zraCni tok lahko obkroE poizkusna telesa. Za ustnik nam sluii
steklena cevka.
C. Poizkusna telesa napravimo iz okroglega svinCnika. Naj-
13
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8
laije napravimo valj (a). Od svinenika odreZemo 35 mm dolg kos,
z jekleno "ico odstranimo grafit, Zico pa pustimo v svineniku. Za
polvalj (b) ocrZagamo 45 mm svinenika. V spodnji del vtaknemo
iglo, gornji del pa razpolovimo. Fri ravni ploskvi (c) nam s1uZ1
svinenik kot drialo; napravimo mu navpieno zarezo, v katero
vtaknemo degeico iz vezanega lesa au i furnirja, ki mora imeti
toeno girino svinenikovega premera. Pri votlem polvalju (d) na-
pravimo iz ploeevine au i trdega papirja Zleb s girino svinenikovega
premera, katerega navdemo na svinenikova konca. Zadnje, v
prerezu kapljiCasto (aerodinamieno) oblikovano telo (e), pa izre-
Z'emo iz lipovega lesa, seveda s eelno ploskvijo kot zgoraj navedena
poizkusna telesa. Vse igle napravimo v ustrezajoei
D. Menlo au i skalo izdelamo iz lesene letve tako, kakor kale
skica. Menlo nanesemo v cm.
Pri nastavljanju poizkusnih teles na tehtnico moramo paziti,
da jih zraeni tok zadene v polno. Najprej zaenemo pihati nalahno,
nato pa stopnjujemo pihanje do polne moi. Fri preskuanju, ozi-
roma merjenju zraenega upora posamezno oblikovanih teles,
moramo doseei s kazalcem najveCji moZ'ni nihaj. Opazili bomo,
da dosdemo pri istem telesu vedno isto velikost zraenega upora,
katero odeitamo na merilu. Pred poizkusom mora kazalec miro-
vati v vodoravni legi; skozi gumijasto cev naj piha vedno ista
oseba.
Na skali bomo videli, da doseZ'e kazalec pri posameznih telesih
priblino naslednje mere:
a) Nihajna razdalja pri votlem polvalju 37 cm
b) ? ravni plogei 35 ?
c) 71 ? polvalju 19 ?
d) 17 ? valju 16 ?
e) ? aerodinamieno oblikovanem te-
lesu z ostrim robom spredaj 11 ?
SI. 10.
f) Nihajna razdalja pri aerodinamieno oblikovanein te-
lesu v pravi legi ? 9 If
Razumljivo je, da bodo nekateri dobili nekoliko drugaene
rezUltate, vendar bodo razmerja skoraj enaka.
14
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8
0415R004700130001-4
Poglejmo sedaj nekoliko nataneneje, kako se giblje zrak, ozi-
roma zraeni delci okoli teles. Fri poizkusih smo opazili, da
povzraajo predmeti z enakimi eelnimi ploskvami, toda razlienimi
prerezi (polval j, valj itd.) razliene upore. Kaj je temu vzrok?
Zraeni delci opikjo pri obkroianju teles poti, ki jih imenu-
t o k- ovnice, g-ibanje zraka pa t o k (slika 10.).
? Vzeinimo dopisnico ali razglednico ter pihnimo vanjo. Upogne
se nazaj. Ako zamahnemo z njo po zraku, se zgodi isto. Kakgria-
si la je pri tem nastopila? Na prednjo stran razglednice je zadel
zraeni tok, ki se je izmuznil ob straneh. Ker se prehod zraenih
delcev ob robovih zaradi nenadne spremembe smeri ni mogel
jzvriiti z isto hitrostjo kot so se gibali delci, preden so naleteli
na oviro (dopisnico), se zrak ustavlja. Pritisk, ki je nastal na
sprednji strani predmeta, kjer so se delci zaustavili, imenujemo
zastojni pritisk, mesto pa zastojno toCko. Silo,
ki nastane zaradi poveCanega pritiska na sprednji strani, imenu-
jcmo zastojno silo.
Tako ponazarlajo v aerodinamithih laboratorijih zraCni tok okrog
kriInega prociIa. Ker ima krilni profil prevelik vpadni kot, se je zrathi
tok na zgornji strani odlepil; zasc'eli so se tvoriti vrtinci.
Ker je zrak neviden, ne moremo opazovati poteka tokovnic.
Zato se posluZlmo drugega sredstva, ki je vidno in v nekaterih
lastnostih podobno zraku. To je voda.
V vodi lahko opazujemo nastanek zastojnega pritiska. Za to
uporabimo daljgo, po moinosti stekleno posodo. Preden jo napol-
nimo, poloZ'imo na dno ern papir, nanj pa steklo. Temno dno
nam pornaga, da se alumin;jev prah (bronza), katereg-a potresemo
po vodni gladini, lepS'e ocIraia od dna. Posodo postavimo k oknu,
proti kateremu se obrne tudi opazovalec, ki si poveea vidnost
delcev zaradi odboja svetlobe. Iz lesa napravimo 4-5 cm giroko
0415R004700130001-4
15
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP
dekico, katero pomoCimo do polovice v napolnjeno posodo. Nato
poCasi pomaknemo dekico po vodi. Na gladini opazimo, kako se
aluminijevi delci najprej zajeze na Ceini strani deice, nato pa
smuknejo ob straneh na drugo stran. kjer se nam poka'ie zanimiva
slika: na zadnji strani deice opazimo vrtince, ki se neprestano
izmenjavajo (sl. 10.).
Isto se dogaja pri gibanju predineta skozi zrak. Napravimo
poizkus, za katerega rabimo zopet isto deklco, kakor pri prvem
poizkusu, ter sveCo. Ko jo pri'igemo, postavimo pred njo dekico,
v katero mono pihnemo. Fri tern vidimo, da se je plamen zadaj
stojeCe sveCe nagnil proti nam, torej v nasprotno smer zraCnega
SI. 1L
toka (sl. 11.). Ta navidezno izreden pojav so povzroCili zraCni
vrtinci, ki so nastali pravtako kakor pri prejgnjem poizkusu, le
da smo zdaj zamenjali zrak z vodo.
Tudi naslednji zanimiv poizkus nam pokaie nastanek vrtincev
(sl. 12.).
a
16
SI 12.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8
00415R004700130001-4
Na palico pritrdimo ploko in jo postavimo pred kadeCo se
cigareto. katere dim se dviga navpiCno. Ko pa premaknemo
dekico v smeri palice, se dim odkloni proti hrbtni strani deSCice.
Tudi ta ? nekoliko presenetljiv pojav za zaCetnika ? je
vrtinCene.
Pri zraCnem uporu igrajo vrtinci zelo vaIno vlogo; na telo
proizvajajo nekakgen s r k, ki skuga zavirati gibanje telesa.
Resni'nost srka v zvezi z vrtinci in njegov nastanek lahko
nazorno dokaiemo s sredobdnim strojem, ki ga sestavljata veliko
!ronilno kolo in drug-o man*, na katerega pritrdimo valj (sl. 13.).
Si. 13.
Fri vrtenju privlaCi valj k.sebi vse zraCne delce, ki so v njego-vi
tako da nastane okoli njega umeten zrae'ni vrtinec. Ako
priblilamo vrtincu list papirja, opazimo, da ga priv1ai. Pojav
razloZimo takole: Ko stroj miruje, 1ei list papirja navpihm,
kcr je zraCni pritisk na obeh straneh lista enak. Ko se valj vrti,
zai:ne gibati tudi okolni zrak. Fri tern se zra&ti pritisk med
vitijem in listom toliko zmanjga, da ga zraCni pritisk na drugi,
zunanji strani lista, lahko premaga, kar ima za posledico odklon
lista k valju. Vzrok tega pojava je v zmanjganem zraCnem pri-
tisk u med valjem in papirjem. PrivlaCno silo, ki se pojavi zaradi
zmaniganega pritiska, imenujemo s r k. Srk nastane torej zato,
kcr je pritisk na eni strani lista ostal nespremenjen, na drugi
strani pa se je zmanjgal.
ZraCnega upora ne tvori torej samo zastojni pritisk, temve6
tudi srk, ki ga tvori na zadnji strani nastopajOa sesalna sila
vrtinca.
Pozabiti ne smemo tudi na trenje zraCnih delcev ob povrini
telesa. Gladke ploskve povzro'eajo man* trenje nego hrapave.
Vendar se zraCni upor zaradi tega ne poveCa toliko kakor z za-
stojnim pritiskom in srkom.
ZraCni upor nekega telesa je torej sestavljen iz zastojne sue,
srka in v manjgi men i od trenja.
V aerodinamiCnih tunelih all vetrovnikih preizkugajo razliCno
oblikovana telesa, da dobijo irn 1301* aerodinamiCno oblikovano
telo, ki ima kolikor mogoCe majhno zastojno silo in srk, t, j. vzbu-
Jaim manj vrtincev. Ze pri prvem poizkusu smo dognali, da ima
kijasta oblika najmanjgi zraCni upor.
Letalsko modelstvo 2
00415R004700130001-4
17
18
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8 0415R004700130001-4
rporabimo ie enkrat posodo, napolnjeno z vodo, na katere
povrgini playa a1uminijev prah. Iz navadnega lesa izdelamo triazliflO i
oblikovana telesa, toda z enakimi prerezi 3 X 4 cm
t;I. 14.).
vsakim telesom potezamo po vodni gladini kakor pri prej-
in poizkusu. Fri tern bomo nazorno opazovali tok aluminija-
0-4 stih delcev okoli posameznih teles. Videli bomo, da ima plogCa (a)
naiveiji upor in proizvaja tudi velike vrtince. Pri valju (b) se
oha 6initelja e zmanjgata. AerodinamiCno telo (c) pa vrtincev
skoraj ne povzroCa. Na sliki 14. je vsakemu telesu priloiena Crta,
ki grafino kale velikost zrasenega upora. Poizkus nam je zopet
nazorno pokazal, kako razliCen upor imajo telesa z enako Celno
ploskvijo. a razliCno oblikovana.
AcroclinamiCno oblikovano telo ima pribliZ"no 25 krat manjgi
zraimi upor, kakor navadna plog6a. Slika 15. nam kale dye okrogli
plog6 a in b, ter aerodinamiCno telo. Ako ploko b obloiimo spre-
dai in zadaj z dvema oblogama I. in II., tedaj nudi ploka b
ttilik 0 zraCnega upora kot ploka a in sicer 25 krat manj kot
prvotno.
lb
Si. 14.
14_
a
SI. 15.
Videli smo, da je zraCni upor zelo neza'ielen in go skugamo
zaradi tega Cim bolj zmanjgati; povsem odpraviti g-a ne moremo.
Venda" go tudi koristno izrabljamo. Negteto letalcev si je z njim
regilo iivijenje. Priprava, ki koristno izrablja zra&ii upor, je
padalo, ki ima obliko votle polkrogle, o kateri smo dog-nali, da
vzbuja najveseji zraCni upor.
Danes se ne ukvarja s problemom zmanjganja zraCnega upor
samo letalstvo, temveC tudi druga prometna sredstva: Zeleznica,
avtomobil, ladje itd., ki skugajo s pomanjganjem zraCnega upora
doseel vedno veCje hitrosti.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP 00415R004700130001-4
19
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8
2. Vzgon
Ako letalo au i model leti po zraku, tedaj nastaja na krilih sila,
ki nosi letalo. To silo imenujemo v zgo Ii. Kakor zraeni upor,
tako je tudi vzgon vsota raznih sil. Vzgonsko silo sestavljata
pritisk in srk po vsej povrgini krila.
Prerez krila letala au i modela v smeri leta imenujemo p r o f il.
Na njem loam() sprednji del au i n o s in z a dn j i del (sl. 16.).
Razdaljo mecl nosom in zadnjim delom imenujemo gl ob in o
p r o f il a in Jo oznaeujemo s erko t. NajveCjo amino oddaljenost
med zgornjo in spodno stranjo profila pa imenujemo deb el ino
pr o f il a d. Premica, ki vee zadnji del profila z najniijo toeko
na spodnji strani, je pr o f ii na tet iv a.
Prof tetivo
SL 16.
Najenostavnejgi je profil ravne ploskve, kakrgnega imajo
zmaji. Sliene prereze pri izdelavi krila ne uporabljamo, ker imajo
majhen vzgon. Prvi jadralni letalec Otto Lilienthal (1848-1896)
je praktieno dokazal, da proizvajajo uvite ploke v primeri z rav-
nimi vee vzgona (sl. 17.) in to pri vpadnem kotu zrabiega toka,
000000000srisaffEwzmesassee44,6
SI. 17.
kjer ravna ploka ne izkazuje nobene noseee sue. V p a dni
k o t je namree' kOt, ki ga tvori profilna tetiva z vpadajoeo smerjo
vetra (sl. 18.).
20
415R004700130001-4
Od tega kota moramo loCiti nastavni au i konstruk-
ivni ko t. katerega tvori profilna tetiva z vzdolino osjo letala
au i modela in ki je stalen (sl. 19.). Za modele je zelo primeren
1)IfiI kot ga kale sl. 17.
SI. 19.
Da si bomo vzgon lahko predstavljali, si bomo sestavljajoCe
pritiske in yzroke njihovih nastankov ogledali nekoliko natanC-
je.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83 0415R004700130001-4
SI. 20.
91
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8
Pri zmaju igra pritisk zelo veliko vlogo. Dokaz za to lahko
izvedemo na preprost naein. Na pokvno napeto nit nanizamo
papirnati Esti:6 10 X 5 cm (sl. 20.). Z moenim pihanjem se papir
vzpenja po niti navzgor. Na spodnji strani papirja nastane zaje-
zitev, ki povzroCi isti zastojni pritisk. katerega smo sreeali pri
zraCnem uporu. Pritisk na spodnji strani krila lahko opazujemo
pri sledeeem poizkusu. Izrezljamo si profilirano krilo S'iroko 8 cm;
globina znaga 3 do 4 cm, debelina pa 1.5 cm. Stekleno cevko s
prerezom 3 mm zakrivimo kakor ka2ie slika 21. in Jo vtaknemo
Si. 21.
v odprtino, katero smo izvrtali prib1ino v prvi tretjini krila. V
koleno cevke vlijemo kapljico pobarvane vode (sl. 21. a). Nato
mono pihamo v profil, ki ima ma jhen nastavni kot a. Na spodnji
strani se tvori pritisk, ki je veeji, kakor pritisk v okolici. Poveeani
pritisk vstopi pri odprtini v cevko in potisne vodno kapljico proti
izhodu.
V isto profilirano krilo namestimo ceveico tako, da je sedaj
spodaj (sl. 22.). Nato zopet mono pihamo. Opazimo nekaj zani-
mivega. Marsikdo?bi priCakoval, da se bo kapljica zopet odmak-
nila od profila. Toda zgodi se ravno nasprotno. Vidimo, da se
hoe sedaj kapljica prib1iati profilu z mnogo veejo silo kakor
prej pri pritisku odmakniti od njega. V resnici je pritisk na
spodnji strani krila komaj tretjino tako moan kakor sila, ki
92
Si. 22.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP
0415R004700130001-4
nastane na zgornji strani. Zaradi svojega sesalnega ueinka jo
irnenujerno s r k.
K zgoraj navedenim razmotrivanjem moramo pripornniti, da
jc pri zmaju odloeujoe pritisk, med tern ko je pri obieajnih kril-
nih profilih odloeilen srk.
Lep poizkus za dokaz srka lahko napravimo z listom papirja,
ki naj bo nekolikb trS1, da ga.lahko upognemo in dobimo tako
twit() plogeo (sl. 23.). Na slikt 23. a papir miruje. Ko pa pih-
a
SI. 23.
nemo preko roba, se papir dvigne (sl. 23. b). Zaradi veeje hitrosti
;a-aCnih delcev se je pritisk na zgornji strani zmanjgal in ga je
sedaj spodnji, poveeani, premagal in dvignil list. Enako je tudi
pri krilu.
Zvezo med srkom in hitrostjo dokaiemo lepo z razprSilcem
(sl. 24.). Skozi vodoravno cev pihamo, navpieno pa pomoeimo
v vodo. Preden zaenemo pihati, je zraeni pritisk v navpieni cevi
e.nak zunanjemu zraenemu pritisku. Gladina vode v cevi je zaradi
teg-a enaka gladini vode v posodi (sl. 24. a). Ko pa zaenemo skozi
vodoravno cev pihati, srka iz vodoravne cevi izstopajoei zrak
onega, ki je v navpieni cevi. Posledica tega je zmanjganje zrae-
a
SI. 24.
-00415R004700130001-4 23
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP
nega pritiska v navpiCni cevi. Zategadelj se zaale zaradi ueinka
zunanjega zraenega pritiska na gladino v-ode v posodi, dvigati
voda v cevki (sl. 24. b), dokler jo vodoravni pig pri izstopu ne
razprgi. Posledica hitrosti zrafenega toka je torej bib o sesanje.
Iz doslej obdelane snovi smo videli, da je dvigajoe'a sila se-
stavljena iz pritiska in srka. Vzgon in zraCni upor sta torej enega
in istega izvora.
Na letalo au i model deluje v zraku sila P, ki je sestavljena iz
vzgona in zraZnega upora. Ako si predoeimo velikost in smer
ueinkovanja zraZnega upora z daljico U, vidimo, da ima smer
zraCnega toka in uCinkuje zaviralno. Druga daljica V. katera
nam pa ponazoruje velikost in smer ue'inkovanja vzgona, je pravo-
kotna na smer zraZnega toka in nosi (sl. 25.). Ker ue'inkuje med
SI. 25.
poletom na letalo tea G, mora biti vzgon tei enak au i veeii zato,
da letalo v prvem primeru leti vodoravno, v drugem pa se dviga.
Premagati moramo tudi zraeni upor, kar doseiemo z vleCno silo S.
Kako se porazdele vzgonske sae na krilu?
Pri prejgnjih poizkusih smo videli. da je pritisk najmanjgi na
tistem mestu, kjer ima zraCni tok najveejo hitrost. Pri potezanju
krila po vodi smo lahko opazili. da je mesto najveCje hitrosti v
prvi tretjini prednjega dela profila, oziroma krila. Iz tega lahko
sklepamo, da mora biti na tern mestu najveeja vzgonska sila. To
vidimo pri naslednjem poizkusu. Profilirano krilo, katero smo
uporabljali epri prejgnjih poizkusih, ima sedaj vee" odprtin na
razliCnih mestih v smeri leta (sl. 26.). Vanje namestimo cevke
s prernerom 3 mm, v katere zopet vlijemo nekaj kapljic vode. Ko
pihamo v profil pod majhnim nastavnim kotom a vidimo, da se
kapljice ne dvignejo h krilu vse enako visoko. Da je tudi pritisk
na spodnji strani krila pravtako najveeji v prvi tretjini, nam je
-24
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8
0415R004700130001-4
jasno.c si predoe'imo. da je obkroiajoei zrak na zadnjem delu
,podnje strani e v glavnem usmerjen navzdol in zato ne more
imeti na krilo nobenega veCjega vpliva. Velikost srka in pritiska
Si. 26.
lahko predoeimo s pukicami (sl. 27.). Vse vzgonske sue si
inislimo zdruZ'ene v prvi tretjini krila. To toCko imenujemo t 1 a
no toCk o. Ce zveiemo na krilu vse tlae.ne toCke, tedaj dobimo
tlaC'no premico (sl. 28.). Vpadni kot se lahko neprestano
SI. 27.
naenja, kakor se pa :6 rnenja smer zraCnega toka. Vzemimo n. pr.
veter, ki piha navzgor, au i veter, ki piha navzdol. V tern primeru
tudi tlaCna toka, oziroma premica ne .1eli vedno na istem mestu,
temveC se vedno pribliiuje najvigji 1eei taki profila (sl. 29.).
00415R004700130001-4
25
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP 00415R004700130001-4
26
SI. 2S.
-
SI
.N1cd letorn nastane na spodnji strani krila jaCji pritisk (?), na
z?o.ornji strani pa zmanjgani pritisk (?). Na konceh krila se
skuia razlika v pritisku izenaCiti. Zrak delno odteka od spodaj
navzgor v vrtincih. Vendar tako oblikovanih vrtincev ni kot kaZe
slika 30. a. ker jih zraCni tok med poletom odnaga nazaj, tako da
a
SI. 30.
tvorijo nato vrtince v obliki zavojnice (spirale). To vrtinCenje na
konceh krila (sl. 30. b) povzroea seveda zraCni upor, ki g-a imenu-
jemo inducirani upor.
Marsikdo se bo zanimal in Cudil, kako more vzgon nositi
og,Tomno teie sodobnih trideset- in vdtonskih letal, saj smo pri
nagih poskusih dobili razmeroma majhne vzgone. Upogtevati mo-
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP -00415R004700130001-4
SI. 31.
27
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83
ramo, da smo namree merili pritisk in srk na zelo majhni ploskvi.
Kdor irna doma na razpolago aparat za sugenje las (fen), bo lahko
naredil naslednji poizkus. lz lesa napravimo majhno profilirano
krilo, ki ima razpetino 3 cm in g-lobino 3 cm ter ga nataknemo
na pisemsko tehtnico (sl. 31.). V krilce pihamo z aparatom pod
majhnim vpadnim kotom. Kazalec za eitanje tde, bo pokazal pri-
blino 3 gr, katere nosi vzgon na nagem krilu. Ce sedaj upogte-
vamo, da ueinkuje zraeni tok na krilo, ki ima povrgino 9 cm2, nosi
vsak cm' torej 1/3 gr ali vsak m2 pribliino 3 kg. Nag aparat pro-
izvaja zraeni tok s hitrostjo 10 misek. Ce hitrost potrojimo, bi
bil vzgon devetkrat veeji, ker tudi vzgon naragea s kvadratom
hitrosti. 1 m2 krila bi tedaj lahko nosil 27 kg. RaCun lepo dokale,
kakgne velike sue nastopajo na krilih. Z dobrim profilom lahko
vzgon ge poveCamo. Dober profil je tisti, pri katerem je vzgon
15 do 20 krat veeji kakor zraeni upor. Ako se izpreminja vpadni
kot krila, se izpreminja tudi velikost zraenega upora. Najmanjgi
je upor profila med ? 30 do 0?. Debeli profili imajo zelo velik
upor, toda tudi velik vzgon. Letalo, opremljeno s takim profilom,
ima majhno hitrost, toda nosi lahko veliko tdo. Tanki profili
imajo majhen zraeni upor, toda dajejo tudi malo vzgona. Zato
mora biti hitrost veeja. Tanke profile uporabljajo n. pr. lovska
letala. Potnigka letala imajo navadno srednje debel profil, ki
dobro nosi, toda dovoljuje tudi veejo hitrost.
3. Drsni kot
Pod drsnim razmerjem si predstavijamo v letalstvu razmerje
med izgubljeno vigino in vodoravno opravljeno potjo. Ako preleti
n. pr. jadralni model 50 m in je pri tern zgubil 5 m vigine, pra-
vimo, da ima drsno razmerje 1 : 10. Model je po preletu 10 m
izgubil 1 m vigine (sl. 32.). Kot a, ki ga tvori jadralni model ali
4ft
Si. 32.
letalo s svojo smerjo proti vodoravni ploskvi, na katero pristaja,
imenujemo dr sni ko t. Popolnoma razumljivo je, da pri kon-
struiranju modelov, zlasti jadralnih, stremimo za tern, da razmerje
med izgubljeno vigino in napravljeno potjo, eim bolj zmanjgamo,
ali z drugimi besedami, da kolikor mogoee zmanjgamo drsni kot a.
Modelarji, ki so ie izdelovali zaeetnigke in visokozmone jadralne
28
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP
415R004700130001-4
mo(Iele, so lahko opazili, kako se prvi in drugi modeli razlikujejo
rued seboj v drsnem kotu. Vedno elimo, da preleti nag model
elm veejo daljavo, ne da bi pri tern izgubil mnogo vigine. Zato
se boino seznanili nekoliko blrie s initelji, ki vplivajo na izpre-
minjanje drsnega kota. Drsni kot je odvisen od:
a) velikosti krila. Marsikdo, ki je ie izdeloval papirnate ja-
dralrie modeleke ali leteee pukice, je lahko opazil, da late zelo
slabo. Zaeetnigki jadralni modeli, n. pr. konstrukcija ?Gene?,
imajo e boljgi drsni kot. Najboljge pa lete modeli, ki imajo
azpetino 1500 mm ali vee', torej, ki imajo tudi veejo povrgino
krila. Dokaz za to so prava jadralna letala, ki dosdejo drsna
razmerja I : 30 ali veC. Za nage modele se giblje dejanska vred-
nost drsneg-a kota od 1 : 10 do 1 : 15. Vendar moramo pripomniti,
da z velikostjo nosilne ploskve ne smemo pretiravati; biti mora
skladu z dolino trupa, povrgino repa in celotno tdo modela;
b) tee modela. V splognem bi lahko mislili, da postane drsni
kot manjgi, eim laji je model. Toda poizkusi z izredno lahkimi
modeli so dokazali, da to ni resnieno. Seveda gradimo s posebnim
narnenom tudi lahke modele, namree za jadranje v termienih
tokovih, ki lahke modele 1ae dvigajo in nosijo s seboj.
Pu i letalih in modelih raeunamo tdo glede na nosilno ploskev.
Ce delimo skupno tdo modela (G) z velikostjo povrgine krilad (F),
izraieno v dm2, dobimo obteno krila (0) na vsak drn" njegove
povrgine.
0=
Primer: Povrgina krila nekeg-a jadralnega modela znaga 5 dm2.
celokupna tea pa 75 gr. Koliko znaga obteiba krila na vsak dm2?
00415R004700130001-4
SI. 33.
99
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
G 75
0 = ?F = -.7 = 15 gr/dm2
To se pravi, da je nage krilo obteieno s 75 gr na 5 dm2 au, da
nosi vsak dm2 krila 15 gr (sl. 33.).
Obie'ajno znaga obtdba jadralnih modelov 12-25 gr/dm' aui
natanCneje: Za termiCne jadralne modele od 12-18 gr/clna", za
modele, pri katerih hoCemo doseCi razdalje in jadranje v vetru
pa 18-25 gr/dm' au i veC. Vsekakor je priporoajivo, da se giblje
obtena med 12-18 gr/drn2, kajti teki modeli lete s preveliko
hitrostjo in se pri ponesreCenem pristanku kaj hitro razbijejo;
c) oblike profila. Ze pri poglavju o vzgonu smo govorili o
raznih profilih. Najenostavnejgi profil je ravna ploka, ki pa daje
le malo vzgona (sl. 34. a). Mnogo bolje so se obnesle ukrivljene
a
411111111.11101tft,
e 41Minisuisnia,
44111.111111
SI. 34.
ploke (sl. 34. b), ki so jih po najnovejgih ugotovitvah spoznali za
primerne manjgim modelom. Za ve'6je modele (razpetina preko
1500) so najboljgi profili, katere ka.Z'e sl. 34. c, d, e in ki imajo
velik vzgon ter zelo majhen zraCni upor. Debelejge profile z moeno
zgornjo in spodnjo krivino uporabljamo v glavnem za tdke mo-
dele, ker proizvajajo velik vzgon. Poleg tega jih uporabljamo za
modele, ki ne smejo imeti velike hitrosti, potrebujejo pa velik
vzgon (sl. 34. c). Tanjgi profili z majhno krivino na spodnji strani
se rabijo za Kje jadralne modele (si. 34. e). Profile, ki imajo
ravno spodnjo stran, uporabljamo predvsem za zaCetnigke modele,
simetrie'ne profile (sl. 34. f) pa samo za smerno in viginsko krmilo.
Najnovejga raziskavanja modelarskih profilov so pokazala, da
so najboljgi srednje debeli profili z ostrejgim nosom (sl. 34. d). VeC
bomo govorili o profilih ge pri konstruiranju v naslednjih po-
glavjih;
d) od zraCnega upora. SkodIjivost zranega upora smo e preje
dovolj podCrtavali: im manjgi je zraCni upor, tern boljge je drsno
razmerje. Zato se pri gradnji modela izogibajmo opornicam in
podobnim delom. Ce so ti e neobhodno potrebni, jih oblikujmo
30
.tel o(1inarni6no! Modelarski konstrukter naj pazi, da bo model
elm oblikovan, zlasti pri prehodih krila v trup in na repu;
e) nastavnega au i konstruktivnega kota. Vsak profil ima na
sakem modelu samo en ugoden nastavni kot. Cim veji postane
konstruktivni kot, tem bolj se zveCa vzgon. Toda veCa se tudi zraCni
upor in sicer od dolaenega kota dalje razmeroma mnogo hitreje
kakor vzgon. Dobiti moramo torej nastavni kot, pri katerem sta
si vzgon in upor v najugodnejgem razmerju. To dosdemo s po-
skusom na modelu samem. V naCrtih so po navadi oznaI:eni na-
stavni koti v stopinjah au i pa z velikostjo podloikov. Vendar lahko
L '
C
Si. 35.
vee'amo nastavni kot samo do doloCene velikosti, nekako do + 15?.
Ako ga zve6amo, se zraeni tok na zgornji strani odlepi od profila
(si. 35.). Nastanejo mani vrtinci, ki nam znaCijo nastanek veli-
SI. 36.
31
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
kega zraenega upora. Pri modelih uporabljamo nastavne kote, ki
merijo le nekaj stopinj in jih imenujemo pozitivni nastavni koti,
ki jih zaznamujemo s -F. Nasproten temu je negativni kot, ki
pa ga oznaCimo z ? (sl. 36.);
f) induciranega upora. Kakor smo e preje omenili, nastane
inducirani upor zaradi tdnje po izenaeenju pritiska in srka na
konceh krila, kar povzroei mono vrtineenje. Ako se krilo proti
koncu lepo zduje, se e nekoliko zmanjga inducirani upor (sl. 37.).
Vendar ne smemo pretiravati in zditi konca krila v konico
(sl. 37. c).
SI. 37.
Idealna oblika krila je elipsa. Pri modelih uporabljamo za
krilne konce vedno zaobljene oblike;
g) preloma krila. Za dosego dobrega cirsnega kota so ravna
krila najugodnejga. Pri krilu, ki ima V-prelom, se zrak laie
umika proti koncema. Vendar mora imeti vsak model V-prelom
krila, kar pa je v zvezi s stabilnostjo rnodela. o kateri bomo
govorili v naslednjem poglavju.
4. Stabilnost
Beseda stabilnost nam zna6i vrae'anje v prvotno stanje. Na-
sprotje stabilnemu ravnote'inemu pololaju je labilni. Oba pojma
Si najla'ije razldimo z navadno tehtnico. Na leseno letev pritrd.imo
dye enaki utdi; nato poldimo telo v sredi na oster rob, da lahko
prosto niha (sl. 38.). Na sliki 38. a lesii tdTke T letve z utdima
niije kakor je vrtike V. Ce odklonimo preeko iz njene vodoravne
lege, zaniha nekolikokrat okoli vrtika ter koneno zopet obstane
v prvotni legi. Pravimo tore j: ravnoteZni poloiaj je s t a bile n.
Slika 38. b nam predstavlja preeko, obrnjeno narobe. Sedaj
tdike obeh utdi in preeke nad toCko V. NajmaniSi sunek ob
levo au i desno utd zadostuje. da spravimo preeko iz vodoravne
32
Toda v tern primeru se ne bo vrnila v zaeetni poldaj, od
katerega se telo vedno bolj oddaljuje, ee ga spravimo iz miro-
vanja. Ce lei tdike in preeka nad toeko V, je naprava v la bi 1-
n c ni ravnotdju.
a
(
SI. 38.
Pri letalu, oziroma modelu, si moremo misliti tri osi, okoli
katerih se letalo sue (sl. 39.): pr e Cno os (1) vzdoli kril, aui
pravokotno na smer leta, v zdolino os (2) vzdol'i trupa v
SI.' 39.
smeri poleta in n a v pi en o o s (3). Vse tri osi si mislimo, da
se seCejo v tdiku modela. Za primer lahko navedemo avtomobil,
ki se vrti okoli navpiene osi. Kolesar se lahko vrti tudi okoli
vzdorine osi. Kolo z enim kolesom, kakrgnega vidimo pri akro-
batih, se pa vrti okoli vseh treh osi. 6e govorimo o modelovi sta-
bilnosti, mislimo na stabilnost okoli vseh treh osi. Zaradi tega
razlikujemo tri vrste letalove stabilnosti:
Letalsko modelstvo 3
33
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
a) stabilnost glede na preen? os (1) imenujemo vzdolino
stabilnost,
b) stabilnost okoli vzdoline osi (2) preeno stabilnost,
c) stabilnost okoli navpiene osi (3) smerno stabilnos t.
Vsekakor pa si, kakor bomo pozneje videli, smerne stabilnosti
ne moremo misliti brez preene. Fri leteeem modelu je preueevanje
in izboljgavanje stabilnosti zelo vano. Kajti, e'e pride letalo zaradi
sunkov vetra iz normalne lege, ga lahko pilot zopet zravna. Lete-
eemu modelu pa manjka vodnik. Zato moramo graditi modele,
ki so sami stabilni, to se pravi, da se morajo po sunku vetra sami
povrniti v preignji poloiaj in nadaljevati pravilni polet. Takim
modelom pravimo. da so letalno stabilni. Tudi pri letalih
bi lahko dosegli isto stabilnost. Vendar si je ne elimo. Cimbolj
je namree letalo stabilno, tern man] ga pilot lahko krmari. Kako
gradimo letala glede na stabilnost, je odvisno od namena letala.
Pri potnigkih letalih mora biti stabilnost zaradi varnosti veeja
kakor pri akrobatskih letalih, od katerih zahtevamo predvsem
veliko okretnost. Ker je stabilnost za modele zelo vaina, jo bomo
nataneneje obravnavali v naslednjih poglavjih.
A. Vzdolina stabilnost. Ako spustimo krilo modela z name-
nom, da bo letelo samo, bomo opazili, da se krilo neprestano vrti;
krilo samo ni torej vzdol'ino stabilno. To dosdemo gele s tem, da
pritrdimo krilo na trup, ki ima na svojem zadnjem koncu pritrjeno
ravno ploskev, vinnsko krmilo, ki prepreeuje vrtenje okrog preene
osi. Ploskve, ki imajo nalogo vzdriati letalo au i model v neki legi,
imenujemo stabilizacijske ploskve ali nakratko sta-
bilizat or j e. Toda stabilizacijski ploskvi, ki jih predstavljata
smerno in viginsko krmilo, le ne zadostujeta za stabilni polet
modela. Za vzdolino stabilnost je zlasti vaina lega
Marsikdo bi dejal, da je model najstabilnejn takrat, kadar
len tencee pod tlaeno toeko au i premico. Pri prvih poizkusih z
modelom bomo tdigee res namestili pribliino pod tlaeno premico,
t. j. pod prvo tretjino krila. Z dodajanjem svinca na nos trupa,
dosdemo predpisano ravnotelje. Tako uravnovegen model je v
mirnem ozraeju res vzdolino stabilen. Ce pa s takim modelom
pridemo na teren, nas bo razoCaral. Kaj je temu vzrok? 2e pri
Si. 40.
obravnavanju sil, ki nastanejo na krilu, smo dognali, da mesto
tlaene take ni stalno, ker se izpreminja, ako pride model v zraene
tokove, usmerjene navzgor ali navzdol. Pri startanju modelov na
prostem pa zahtevamo, da kljubuje model vsem udarcem vetra.
Slika 40. nam predstavlja takgno izpreminjanje tlaene tale, ozi-
34
oina tlaCne premice. Na sliki vidimo, da len pri vetru, ki piha
ilavzsPr, tenke za tlaCno toeko. Model sili zato z repom navzdol.
Pri vetru, ki ima smer riavzdol, pa len tengee pred tlaeno toeko.
Model sili zaradi tega s prednjirn koncem navzdol. Na zaeetnigkem
modelu lahko opazujemo ueinke podobnih premikov. Najprej
pomaknerno tengee za tlaeno toeko in tedaj dobimo let, ki nam
Lz.a kaie sl. 41. Nastanek takega leta si lahko razlonmo: Tea na
SI. 41.
repu vleee navzdol in model se strmo dviga. Pri tern pa vedno
bolj izgublja hitrost in s tern tudi vzgon. Za trenutek se ustavi,
potem se nagne naprej ter zopet dobi hitrost in vzgon. Ker zaene
rep ponovno vleei navzdol, se prejgnji naein poleta ponovi; pra-
vimo, da model ?pumpa?.
Ce len tengee pred tlaCno toeko, se model z veliko naglico in
strmo spugea proti zemlji. Oba pojava sta razumljivo nezaielena,
toda zaradi premikov tlaene toCke lahko nastopita pri najbolj
zravnanem modelu. To nevgeenost odstranimo tako, da postavimo
tengee pred tlaeno toeko. Ker bi po prejgrijem dognanju model
slabo letel, damo viginskemu krmilu malenkostni negativni kot
(sl. 42.). Negativni se imenuje zato, ker da nosilni ploskvi pritisk
navzdol (to velja samo za simetriene profile), ki izenaei silo, s
katero ten navzdol prednji del trupa.
Poglejmo, kako delujejo sue na modelu pri vetru, ki piha
navzgor. Vemo, da potuje tlaena toeka profila proti sprednjemu
koncu in len toeno nad tengeern; model se je zravnal. Zdaj bi
moral pritisk, ki se pojavlja na viginskem krmilu, delovati gkod-
ljivo. Toda viginsko krmilo ne povzraa v tern primeru nikakega
pritiska, ker lei v smeri vetra in zategadelj ne more nuditi upora
(sl. 42. b)
.2.1---
I--- -----
1
a
Si. 42.
V vetru, usmerjenem navzdol, se premakne tiaena toeka proti
sredini profila. S tern se velikost trupne tee na nosu ge poveea.
Toda veter zadeva viginsko krmilo pod vpadnim kotom, ki pro-
3*
35
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
izvaja pritisk navzdol, tako da se ravnoteini poldaj zopet izenaei.
Na ta naein doselemo pri vsakem vetru ravnoteino stanje (sl. 42.c).
Stabilnost okoli preene osi doselemo torej s pomikanjem teii-
gea naprej, to se pravi pred tlaeno toeko in z negativnim konstruk-
tivnim kotom viginskega krmila. Majhni modeli imajo pogosto
stabilen let brez negativnega nastavnega kota viginskega krmila;
krilo namree odkloni zraeni tok nekoliko navzdol in zadeva
Si. 43.
viginsko krmilo na zgornji strani (sl. 43.). Sila, ki pri tern nastane,
je dovolj moena za majhne modele. Pri moenem sunku vetra
navzgor se vendar lahko zgodi modelu, ki ima telike pred tlaeno
toelo, da ga vrie navzgor in da dobi krilo tako velik vpadni kot,
da se zraeni tok odlepi od krila. Zaradi tega zaene model padati
v strmem poletu toliko Casa, da dobi potrebno hitrost, ki povzroei
na krilu vzgon. Da prepreeimo, oziroma ublalimo take pojave,
ne damo krilu pri veCjih modelih na vseh mestih enakega nastav-
nega kota, ampak ga manjgamo proti koncu krila (glej: aero-
dinamieno in geometrieno zvitje!). S tem doselemo, da se zraeni
Si. 44.
tok ne odtrga istoCasno na vseh mestih krila, ampak, da konca
krila le vedno proizvajata vzgon.
B. PreCna stabilnost. Preena stabilnost je stabilnost okoli p0-
donne osi in je valna, ker tvori podlago za premoerten let, torej
za smerno stabilnost. Model z zvitim krilom (sl. 44.) ne bo letel
nikoli naravnost. Ker ima krilo na obeh polovicah razliena na-
stavna kota, dobita tudi razlie'en vzgon, ki suee model okoli
podoline osi. Posledica tega je, da zaene model drseti na stran
in se ne zravna vee v prvotno lego. Slika 45. a nam kale model,
ki drsi proti opazovalcu. Ker vpliva smerno krmilo pri tern zavi-
36
Si. 45.a
ralno, drsi prednji del modela hitreje kakor zadnji. Zaradi tega
nastane zavoj. Pri zavijanju ima zunanji del krila veejo hitrost
kot notranji, kar povzroei poveeanje vzgona na zunanji strani in
X
SI. 45. b
pomanjganje na notranji strani krila. Posledica tega so vedno
strmejgi zavoji, ki spravijo model v takoimenovani sveder
(sl. 45. b). Da se temu izognemo, damo krilu takgno obliko, ki
model zravna v normalen poldaj. To doselemo tako, da krilo v
a
Si. 46.
17
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
sredi ?prelomirno,ianje tarif do mi-
nima in sploh &Wen? usmerjenost trgovinske politike.
Aaglegki listi se pritoiujejo, da bo sporazum o Marshal-
lovem naertut e bolj izpodkopal trgovinske stike Anglije
z dominioni in ,oteikoe,i1 anglegko trgovinO?na Dabrim
xrzhodu.
>Po mnenju Anglelev,? pi?e londonski dopisnik )New
York Timesal Daniel, Plahko pomeni ta pogoj poskus, da bi
17
2
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
vkljMdti. nae1a svobodne trgovine, predvidena v statute Med-
narodne organizacije za vpraganje trgovine, kar mesega okvir
zakona o Marshallovem nakrtu, v katexem je, reil'ene samo, da
morajo sodelujo(!e deleic 843661(watt na podralu slabitve trgo-
vinskih .pregraj.?
Prari smisel ameri;ke zaliteve po svobodni trgovini ?
,je zdaj vsemu svetu e dobro znan. V deielalt Britanskega
imperija presojajo to zahtevo kot brezobzirtro izrivanje
Auglije po Zdruienih driavah Amerike.
A_ngleAki list ?Evening Starr(lard? je ntsdavno objavil
izjavo vrhovnega komisarja Nove Ze,landije Jordana o
Ntarshallovem na6rtu, ki Jo je dal v pogovoru s soirad-
Itikom lista: ?
)(;e Jo pogoj pomo61 odprava imperijskib Preferenc, todaj
Jo amerigka pomo6 ? slabo darilo.g
In res, ee upogtevaano, da razglagajo angleai poliliki
navadno pray razgirjenje imperijske trgovine za pot k
odstranitvi gospodarskilt te'iav, born? labko razumeli, da
takkin amerigla pomo'e najbolj spominja na list? pomoi'.
ki Jo nudi vrv ,obegeneu.
Kar zadeva devalvaeijo valut, zaliteva osnuiek spo-
razuma 0 Marshallovem na6rtu txludeleettecv tega na6rta,
da privolijo v poljubne atnerike direktive na ham pod-
ro6ju, ki jih seveda tie narekuje skrb za ozdravljenje
evropskih valutnih sistemov, marvee preudarki o odstra-
nit-vi morebitne konkurenee evropskib dee1 na svotor-
nern trgu za bingo in kapitale.
!:_?.";e v mann letobjega leta je anglgiki list >Daily
Express? pis&
*Amerika bode, da hi so Anglija odrokla vlogi bavkirja
detel britanske drOlne narodov in vseh drugih driav. vklju-
Amilh v gterlinski Wok. Anglija, ki bo prostovoljno bankro-
tirala, bo morala zakett od zaetka, povezuj.oa gospodarstvc, in
svoje finance no ved z imperijent, marve6 z Evrepo. Ti p0go:11
niso zaoisani v Marshallovem nadrtu. Ilitemeljeno pa domneva-
mo, da ho Amerika pritiskala na Anglijo, da hi jih
Takint je tlaCanska vsebina pogojev iiistih sporazu-
mov, ki jilt administrator .za uresnieenje Marshallovega
Approved For Release 2004/06/23 : 88
IA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
na6rta zdaj vsiljuje vladam 16 dtra.v. Da hi nastdi lin-
dem pcska v oii, da hi preslepili javno nanenje, te pogoje
kritizirajo. Namen tega je, da hi potem slavnostno spre-
da so dosegli med pogajanjem ?popustec, ki so
v resnici hrez sleherrnega pamena.
IV
V MarshaIlovem naertn poosebljena politika je lahko
zrasla sumo ma idoloeenih ,gospodarskih tleb. Vzniknila je
lahko .samo v raFnerah, ki so nastale na svetu po drugi
svetovni vojni. .1
Vejna je prinesla po oni stra,ni ,ohogatitev Zdruienim
dOa-varn Amerike, ah toeneje reeeno anterigkim mono-.
polom, po drugi strani pa opustogenje pretani veirii ev-
ropskih drav. Vojna kat posledica neenakemernositi v
razvoju kapitalisti6nih dee1 je torej privedla do na-
daljnje poglohitve' to neenakomernosti.
Proizvodni aparat Zdruknih drk'av Amerike se je
med vojno shit? razmahnil. Drugaeno sliko vidimo v
evropskilt kapitalistionih dr>lavah.
Po .podatkih ?Pregleda.mednarodnega ,gospodarskega
polet'iajac, ki ga je predloid v zdeetku letognjega Ida
gospodarski oddele.k generaInega tajnikva organiza.eije
Zdruknih narodov, je doseglo pridohivanje premoga v
Zdruknib da.'Zavah Amerike v 1947. letn 133 % pretL,
vojne ravni. V ,astalih deklab, izvzetrigi Sovjetsk? zvezo,
je doseglo samo 81 %. Proizvodnja litega '.eleza in zlitin.
iz .raznih kovin jc .dosegia v Zdrukttib dri..avab Ametike
142 % predvojne ravni. V ostalih deklah, izvzcmgi So-
vjetsiko .zvezo, pa je dosc.gla sant? 61 %. Ustrezajoee gte-
lace za jeklo so 147 % v Zclruknih clriavah A,merike
in 65 % v ostalih deklah; za cement 153 % v Zdruknih
d4avalt A.merike in 80 % v oStabh
ApprovedFor Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
V pregledu, ki ga je izdala Gospodarska komisija
Organizaeije zdruienih narodov za Evropo, so z.brani
uradni podatki posameznih dfiav, ki stvarni poloiaj ne-
dvonmo ,olepgavajo. Po teh podatkih se je gibala v Fran-
eiji raven industrijske proizvodnje v HI 1946-1947
rued 75 % in 104 % v .primerjavi z letom 1938.; v
med 77 % in 106% ; na Holandskem fined 62 % ii
91 %. `coda ti podatki nam ne nudijo prave slike o
dejanskem polo'iaju.
Stvar je v tem, da je hilo leto 1938. leto globokega
padea proizvodnje. Vrsto kapitalisti&ih dr'iav je zadela
kriza hiperpmiukeije, katere tok je potent pretrgaht
vojna.
.Leta 1938. je znagai sploati indeks industrijske pro-
izvodnje vsega kapitalistiemega sveta 93 % ravni iz
leta 1929. Zn to povpreeno gtevilko se je krival globok
padee proizvodnje-v enih dr'iavah in njegov umeini dvig
v drugih, precivsem an Japonskent tha v Netaiji, ki sta
se mrzliZno pripravljali na vojno. V ZdrOeitili driavah
Amerike je znagala raven industrijske proizvodnje v
letu 1978. 72.3 % v primerjavi z letom 1929. V Franeiji
66 %, v Belgiji 70 %, na Holandskem 89.8 %.
Printerjaje raven iz leta 1920., vzeio v odstotkih
glede na leto 1913., z ravnijo iz jet 1946-1947, veto v
ortstotkih glede na leto 1938., prihajajo sestavljaki pre-
gleda do zakljuCka, da gre v vrsti driav, med drugim v
Angliji in Franeiji, ohnova zdaj hitreje kakor po prvi
svetovni vojni. Toda ta zakljtfeek ni preprid.jiv. Ta za-
kljueek prikriva najvainejge, glavno. .
Primerjanje z letom 1913. pomeni primerjanje z
letom, ko je dosegla industrijska proizvodnja visoko
raven. Zadostuje omeniti, da je narasla svetovna indu-
strijska proizvodnja v 23. letih pred prvo sv-etovrto vojno.
od 1890-1913, vee kakor dyakratno, obseg industrijske
proizvadnje Anglije pa se je povee'al za 60 %, a Franeije
Approved For Release 2004/06/23 : a-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 :. CIA-RDP83-00415R004700130001-4
skoraj dvakratno. V naslednjih 25. letih, v letu 1938. v
prthraerjavi z letom. 1913., pa se indthstrijska, proizvodnja
ni poveCala, nvirvee celo nekoliko zmanjgala,
v Franciji pa je nazadovala pribIino za 8 %.
Desetletja pred prvo svetovno vojno so bila torej
Cas naglega narakanja industrije, razdobje med dvema
.sitetovnima vojnama pa je bil eats, ko je industrija takih
velikih kapitalistienih drhv zapadne Evropc, kakor sta
Anglija in Francija, stopicala na mestu_in kazala vsenut
evetu gnilobo svojih temeljev.
Primerjanje z letom 1938., za Anglijo in Francijo
ugodneje, Jo numio manj ugodno za take dr'iave kakor
F3ta. Nemeija in Italija. Po podatkih istega 'pregleda je
.ztia4ala raven industrijslse proizvod:nje v Italiji v le-
lilt 1946-1947 34-76 %, v tirch zapadnilt conalt Nemeije
pa se- raven inclustrijslc.e proizvoclnie v letih 1946-19.47
iii dvignila nad 37 % v Pfimorjavi z letom 1938. Nedavno
je general Clay kot senzacijo objavil, da je ,dosegla
iii-
dustrijska proizvochtja Biconije letos v aprilu 40 % prod-
vojne ravni. ?
Vojna je zelo omajala kmetijstvo zapadnoevrop-
skih dee.l. Raven knietijske proizvodnje, ee yzamemo
za. 100 obseg iz let 1935-1938, jc znagala v BeigiJ
v letili 1945-1916 58 % in v lefih 1946-1947 72 %; v
A.vstriji nstrezno 56 % ir 63 %, v Franciji 50 % in 73 %,
zapactnih conch Nemeije 68 % in 65 %, v Criji
41 % in 77 %, v Italiji 79 % in 77 %, na Holanclskem
56 % in 79 %, na Portugalskem 80 % in 95 %, v vici
90 % in 87 %.
Te gtevilkepOvedo, da jc nastaIa po drugi sve-
. .
tovni vojni zaastritev neenakomernosti v razvoju kapi-
talistienih drav. Toda s tem sivar .4e ni izerpana. Upo-
kevati mamma tudi vrsto drugih okoligein.
V vseh kapitalistienih je gospodarstvo v zna-
smenin inflacijicega ?vraijega Mesa. Inflaci ja je povsod.
21
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
tako v Ameriki kakor tudi v Evropi, dodatno sredstvo
za obogatilev monopotov in zfiliiianje iivljeiijse ravni
delovnih mno'ine. Toda razen foga paglablja .inflacija
skupaj 6 peku la i yn. i m poeetjoin rne borze splagno
razsulo in kaos v narodnem gospodarstvit.
Nadalje, hud udaree je hit zattan zapadnoevrapskirn
rdriavant s tem, da so izpadli veliki dohodki, ki so jib
icrpale pred vojno iz kolonij, izinvesticij kapitada v
iz pomorskega prometa ter zavarovadnih in baneinh
raeij. Posebne feave so nastale z tega za Anglijo, ki
je zaga zaradi kratkovidne politike vladajoeega tabora
v zaearani krog zainotanih problemov plaMite bilance,
izvoza in uvoza. Toda fa ,okolgeina je tudi velikoga po-
mena 7A1 takbe drave, kakor so Francija, Holandska
in Belgija.
Po drugi strain. Zdruiene dr'Zave. Amerike ite samo
da niso uirpele'gkode zaradi vojne, marve6. so razioride
svoje izvore obogatitve v fujini. Dohoclki amorAili mo-
nopolov od investicij kapitala v tujini so v priineri s
predvojno ravnijo narasli. V rake amerii;kih. tv?rdk in
hank je ingot znaten delei dohodkav od tovornine, za-
varovanja in ,cdrugih operacij, ki so se stekale prej v
glavna mesta zapadnoevropskih dri.atv, in sicer predvseni
London.
Razbolioteni proizvodni aparat Zdru'i.onih dr'iav
Amerike zahteva sprieo omejene potrebe ljadskili rano-
kic iii zillanja njihove iivljenjske ravni nara4eanje
arnerigkega izvoza. Arnerigd monopoli,,ki jib izpodbuja
sfragilo neogilmo bliajoee se krize hiperprodnkeije, so v
povojnem obdobju silno i)ove6ali izvoz. ZcIrti'ene dr'hive
Amorike, ki se- po1a4eajo svetovnih trgov, hkrati no do-
voljujejo dofoka fujega blaga na svoj noiratiji trg.
V obdobju med dvema vojnama ? od I. 1921-1939
? so izvozile ZdrOone dr.ave Amerike. popreeno za
3.6 milijard clotarjev letno, kar je znagato 43 % colotne
22
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved ror Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
proizvodnie narodnega gospodarstva v dekli. Leta 1946.
,je doseget lzvaz iz Zdruienih dracv Amerike 10 milliard
-dolarjev, kar je znagato 4.9 % celotne pronzvodnie, v
letu 1947. pa 15.1 milijaad dolarjev au 6.6 % celotne pro-
izvodnje v dekli. V dveh letih le dosegla vsofa izvoza
25.1 nrilijarrdo dolarjev ati 5.8 % celotne proizvadnie v
Drugdeno sac) nam pokakjo pod atki o uvozu v
Zdrukne dnave Amerike. V obdobju ad teta 1921-1939
je znaAala vsota uvoza popreeno 2.9 milijardi dolarjev
loin? all 3.4 % celotne proizvoduje. Ustrezajoee gtevilke
za leto 1946. so 4.9 milijarde dolarjev au i 2.4 %, za 1. 1947.
5.6 milliard ,dolarjev all 25 %, za obe poyojni leti sku-
paj yzoto pa 10.5 milliard au i 2.4 %.
Te kevilke nam pokakio kaj zanimiva sliko. Prvie,
v clveh ictili so dosegIe gkarje filed iizvozom in uvozorm
Zdruknih dray Amerike okroglo vsofo okrog 15
miii-
jard dolarjev. Drugi, v povoinem obdobju je ne samo
silno narasla vsota amergkega izvoza, marvee se je dvig-
niil njegov dela v sk-upni vsoti celotne prolzvodnie
v deeii. Hkrati pa dele'2: uvoza v celotai proizvodnji de-
ne samo da se ni po-veeal, maryee, nasproino, se
bistveno zmanigal od 3.4 % ma 2.4 %
Oisto drugaeno sliko nana pokak zunanja frgovina
zapadnoevropskih drav. Le-te uvthtio yee kakor izva-
iajo. karje med uvozom in izvozom v Evropo iz izyert-
.ovropskih clrav 80 se v primeri s predvojnim easom,
4fatno razkrile. Leta 1938. je znaata. fa Tazlika okrag
mniiijardi dolarjev, v lefu 1946. 5.1 milliard dolarjev in
letu 1947. 6.9 milliard v eenah vsakega take:ga danega
ta.C'e pa izrazhno to razliko v eenah iz lefa 1938., znaga
za lett) 1946. 3 mililarde dolarjev in za let? 1947. 3.3 mill-
,,jaLtde dolarjev.
Trimerjanje teh gtevilk je zelo poueno. Pokaie nam,
da je pasivna trgovinska bilanca Evrope v odnosu do
23
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
xzvenevropskih driav samo v doloeeni meri povezana z
zmanjganjem izvoza in pove6njem uvoza. V glavnem pa
si moramo to povaeartje razlagati z izpremembo v odnosu
een, ki je neugodna za evropske driave. Evropa plaeuje
avoz iz-venevropskega blaga mnogo draije kakor pred
vojno in prodaja svoje blago izvenevropskian driavain
ra,zmerotua ceneje kakor prod vojno.
Pouate aogtevilke za Franeijo. Leta 1937. je znagal
uvoz in Zdruienih drav Anterike v to dravo 9. %, le-
ta 1947. pa ie 23.7 % skupne vrednosti njenega uvoza. V
nasprotni .smeri se je spremend polo:int glede izvoza.
lzvoz in Francije v ZAtruiene driave Amerike je znagal
let a 1937. 6.4%, leta 1947. pa .sarno 4.2 %. lz sku,pne
vsote pasiv franeoske trgovinske bilance,. ki je znagala
leta 1947. 132.2 milliard frankov, je odpadlo 'dim 60 %
all nad 78.7 milljard frankov na blagovni protnet z
.deitivami Amerike.
Takgno je splogno gospodarsko ozadje, na katerent
se uveljavija amerigka politika, poosebljena v Mashal-
!Oven). paean.
Zaostriiev neenakomernosti, ki je nastala v razvoju
kapitalistienih dr'iav ,po .drugi svetovni vojni, je povzro-
bietveno izpit?emembo v modsebajnem odnosu sit: mod
Zdruienimi driavami .Amerike po eni in zapadnoevrop-
skimi clriavami ,po drugi strani. To izpromeinho prizim-
vajo seveda tudi zagovorniki Marshallovega naerta. Todu
le-ti delajo iz tega zakljuZek, da kaiejo Zdri&ne drZave
Amerike .kot moean in bogat sorodnik velikodugnost iii
pripravljenost, da hi pomagale gibkejkm evrapskim dria-
yam, da hi se znova trdno postavile na lastne troge.
V teh razglabljanjih pa je temeljna napaka. Njihovi
avtorji se skugajo .odmakniti ed sodobnega .monopolistie-
nega kapitalizma in njegovilt zakonov. Toda ta drawn;
red poStavlja nut slehernem koraku ovire rued najbolj
pereeimi nalogami in sredstvi za njihovo uresn
24
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004106123: CIA-RDP83-00415R0047001.300014
Vedno znova, se pokaIe, da vodi grabdljivost neznatne
pes6' ice monoporistov, da hi poveCall svoje presdne do-
v gorostasne nesmiselnosti. Zakoni profita so neiz-
prosni. 2e skazi dolga desetletja obsojajo kmeitijstvo v
najholj razvitih kapitalistiinib clanvah na klavrno Eva-
tarjenje, eeprav je v tch dr'Zaivab dovolj (kapitala, da hi
dvignile kmetijstvo na vigjo raven. e hi kapitalizem z
niegovim gospostvom nionopolov ne skrbel za interese
profita, marvee za pereee naloge velike veleine elovegtva,
n. pr. za dvig Evljenjske ravni frundie, za odstrartitev
zao?talosti vasi, za to, da hi bogate dr'itive poinag,ale med
vojno izerpanim naroclom, tedaj hi ne bil kapitalizem.
Odnos med Zdru)*Tnimi dravami Amerike in zapad-
noevropskimi dfiavami, ki se je spremenil na podlagi
sodobnega kapitalistienega monopolizina, ne vodi k
da hi amorai strie nesebieno pomagal svojim evropskini
neeakom, marveC k brezobzirni politiki podrejanja, za-
8T0Injenja in potlaeenja ddel in naroclov zapadne Evrope,
ki Jo uveljavljajo amerigki monopoli in njihovi evrooski
agenti. ZdruZene drk'ave Amerike po eni in zapadna-
evropske ddele po drugi strani so v povsem neenakem
polosiaju. Vo1ji zakoni kapitalinna pa poznajo samo eno:
Slabotne toleejo, izkorigeajo, podjarmljajo, spreminjajo
v otodje za dosekuje najbolj mraenih in clvornljivib
eiljev.
V
Predstavniki vladajoeega amerigkega tahora ne vat-
eujejo ,s hinavsko prijaznimi besedami in lieernerskimi
frditvami, kadar se obraeajo na evropske narode in de-
-lovno mnoiiee svoje ddele. Evropeem govore o veliko-
dugnosti_in nesebienosti prekomorske republike. Prepro-
ste Arnerienne pa preprieujejo, d?e trcba prispevati
irtve in trpeti pornanjkanje za visoki eilj regitve Evrope.
25
Approved 'For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
.
Tod a farizejsko besedieenje ,odreienikov E-yrope
.umakne suhemu .poslovnemu jeziku, ki je neprimer-
110 krepk ej gi. ?
Senator Vandenberg je v svojem govortt po radiu
18. junija izjavit da je Mashallov ngrt ?najboljga in-
vestioija kapitala, -kar jili moremo napraviti?. Ta prispo-
doba je tako blizusrcu ameriglih politikov, da Jo je 'e'ez
nekal dud ponovil v svojem govoru guverner dtriave Illi-
nois Dwight Green, .somigljenik 'ananega Mac Cortnicka,
lizdajatelja :lista ?Chicago Tribune?. Green, ki je bit iz-
-voljen za zaeasnega predsednika Kongresa repubbkanske
stranke v Hiadelfiji, je v .svolern govoru, ki ga je govo-
ril v agresivnem tenni, povelieeval Marshaflov ,nit(!rt in
rekel:
?To je drag na6rt In mi no ?praviei ra6una1rLe s tem, da
mon bode vrgle ia1e investieije kapitala stvarni izkunVek v
ohlik ru in varnosti.?
Ni treba posebej ,amenjati, kakgna je vsebina hosed
Anir in varnost? v jeziku arnerigkih ekspanzionistorv.
Znano je, da Vkljuerujejo v to formulo prisvojitev vojnih
oporige, straregkih surovin, skrpucanje napadalnilt voja-
Aib zycz, politiko nasilja in izsiljevanja, pripravljanje
trove vojne.
Ameriki monopoli povezujejo z Marsha llovim naZT-
tom mac) datee segajoee gospodarske in poliiiene raeune.
V gospodarskem prerezu so ti raeuni po eni strani
v tern, da hi oclgocliili krizO v Zdruknih drinvalt Ame-
rika po drugi strani pa v gospodankem. podjarmljenju
zapa(bmevropskih dnav.
.0bieajna argumentacija, s katero nastopajo zagovor-
niki Marshallovega naeria v Ameriki, je takale. Ta naert
bo baje pospegeval ?gospodarsko aktivnost? v Zdru
driavalt Arnerike, omogatil bo liznebiti se preseikov,
od delayed, bo iodvrnil nezaposienost, ,od pod.jetnikov pa
nevarnosi, da hi izgubiii profite in kapitale, kar je ne-
26
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
?ogibno pri _gospodarsld ,krizi hiperprodukcije. Marshal-
lov na6rt torej prikazajejo v ohliki svojevrstnega
ki riaj odtegne nepotrehne soke iz gospodarskega orga-
nizma Amerike.
Ko je primerjala Marshallov naZrt ?nava smerjcw,
ki jo je uvoljavljal Roosewolt pe krizi v 1. 1929-1933,
Jo revija ',United States News and Report nedavno
pisala:
DProalam pomo6i tujim KITavam >Podlobui smo bankirju: lahko bi rekli, da ne bomo duili
makh dolarjev, .6e vi ne storite tega in tega.c
? ?To in to? obsega v hogatenajezika Paula Hoffmana,
kakor 60 pokazale izkugnje drugega iota, zelo razno-
vristrie gospodarske in politirne zabieve. Sem spadajo na
primer devalvaeija franka in vojna oporika na Griin-
landiji, lonclonski diktat o razkosanju Neme'ije in zah-
teva, naj sc Anglija oche& gterlinskemu bloku, vzdr:ie-
vanje trume amerigkih svetovaleev v Tureiji in sodelo-
vanje v zapadni -vojagki zvezi. HOffmanovo sklicevanje na
bankirja pi C ne more nikogar .preslepiti: v obiCajnih po-
gojih hankir ne postavi doliniku fakih zahtev. Toda stvar
je pray v tern, da Washington zdaj no nastopa kot ban-
kir, ki posodi dollar z obiajrrimi pogoji, rnarvee v vlogi
svetovnega oderuha, ki zahteva za svoje dolarje ,popolno
gospodarsko in politiCno podreclitev ark"av, ki sodelujejo
Marshalloyem
? Hoffman je nekoliko konkretiziral svoje nazore gle-
de Anglije v pogavoru z newyorgkim dopisnikoin lista
A)aily Mail? Jamesom Bruffom v zaktku maja. Do-
ptsmk omenja, da ho Hoffman kontroliral ,clob+ro ire-
tjuno,angle4kega uvoza, eitira tole njegovo izjavo:
- enun, da bo spore6en naht, ki kA e., da so amorigki
.dolarji investirani v obnovo Anglije na 6vrstih in zdravih
poslovnih na6elih. Pri&akujem, da bodo uporabljena ista naeela,
kakrg.na sem upcprabil jaz v svojih lastnih privatnih podjetjih.
' Pri6akujem tudi, du bode dospaa redna .poraila .angletkih
voditeljev o uspehih na podroNu obnove.?
Santo nekaj desetlertij je tega, ko so si dovolili fuji
? oderuhi govoriti v takem fano zgolj s sultansko Turajo,
Ni
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
s tom bolnim moient( Evrope. Zdaj govore v takern
tonu s predstavniki ponosnega Albiona. Zares, na svotu
se je marsikaj sprexnenilo!
Amerigki monopolisti obravnavajo brez sleherne za,
i2a1ostino sliko? in pistil:
Nai goi itev tob aka i,n I orej vse gospod a trsltvo de2ele se
nue() huin krizi, ki jo bo ten? prem agati, kalti Anterlka., ki
1,oil !jot v Evropo pod kit ii ko MairshalliOvega n rta coil on vir-
ginski tobak tin prepoved ujo uvoz turgkega tobaka v
zadaja rttAen udaree ii a j goji lvi tobak a, a toej vsernu
raleto a g ospoda rstvu . .
Se ibil reakcionarni list pa je -omenjal zasinge Tarr-
e kot proti komunizmu? in izraal prescileeenje
spri6o ;)politike bojkotiranja turSkega tobaka v Nomi"tiFy
kjer ga, kakor vemio; izpodrivajo nievredne amerit:tke ci-
garette, ki imajo na 6rni borzi zapadnih coil V ugo syoje-
yrstne Spokulaciiske valute.
AmeriSki inonopoli iie sant? da itiso pripravljeni pre-
skobovati evropske driaive s stroji in surovinami, ki so
potrebni za razvoj proizyodn je. Ti monopoli dosledno
ityeljayljajo polittiko i'Inpatnja iz feb driav ti LS i i h 6nroiviti.
ki so nujno ,potrebne njim samim za tnjihoy iminstrijAki
Approved For Release 2004/06/23 :t1A-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
razvoj. Iz zapadne Nerneije izvasiajo ma primer kovinske
odpadke. Med odpadke zaidejo eso, kakor poroiajo list i.
stroji in industrijska oprema, ki hi jai lahko pray dobro
porabili za &novo mirnodobne proizvodnje. Razen leoa
predvidevajo, kakor smo e omenili, pogoji MarsCd-
lovega na&ta obveznost evropskih drkav, da bodo pre-
skrbovale predvsem Amerika s strate'gkimi idl sploh s
surovinarni, ki jih sama nirrta.
Ko doloCajo asortiment za evropske draye, imajo
amerai monopolisti prcd oCmi zgoll schi6ne preudarke
,ohranitvi in nadaljnjern narakanju svojih prciiranib
presanib. profitov, .ki so maini samo tam, kjer imamo na
svetovnem trgnartonopolistii_'.'no ,gospostvo.
V tern poglavin je zna6i1en primer :e;'veciske. Po pa-
roallith tiska nameravajo dobaviti tej deeli pa, Marshal-
loyem neain v enem lctti blaga v skupni yrednosti
28,4 milijonov ,clolarjey, ad tega kayo za 2 railijona, to-
haka za 2,1 milli jona., krzna in koZ za 8 rnilijormy, aYta-
mohilov ,za 6,9 "nib jonoy, papirne prejc za I indijon in
produktov iz n,afte za 4,7 milijonov dolarjev.
Hkrati paAvedska ne bo dohila tistenn blaga, ici ga
najbolj potrebuje ? m
preag,a, jecla za gradnje
in ladjedelnigtvo in rte&e strojne ,opreme. Yse to hlago
sestavlja samo gestino s:kupne yre.dnosti, dobav po Mar-
shall:oven-I nark]. V tcj zvezi je list ;>Goteborgs-hanch4s-
tidning? pisal, da si rnoramo razlagati zn,atna zniarrie
amergkih .clabav ladjedelnigkega jekla vedski in ,c1rugint
deielarri, yklirthenim v Marsha111:ay itakt, ne s tern, da hi
v Ameriki Tie bilo jekla, nutrvo(2 s tem, da namera.vajo
Zdruzenc &Live Amerike
>az politi?nib, gospodarskih in vojakih vzrokov -mato?
=Amu izvoz ladjedieLniAkega jekla v Evropoo kajti povei'anje
taikih clahav hi bib o v neposrednem nasprotju z e1jo Zdriflenih
drZav Amerika, do hi prepreiiile nadaljnje /Lax 06amje trgovii'-
tkih hrodlavij evropskih dria v.
47
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
lakti je poliiika preskrbovan ja evropskih driav,
zitvesino iireraullana na umotno ustvarjan jo glarlovalne
(bete za o>novne indastrijske panoge, printa le-tom ne-
orIvrnijivo nevarnost poslabganja in torej nozaposlenosti
za inditstrijcske delavee. vedsiki industrijei pravijo, da
bodo lad.jedelniee zaradi tald?ine politike primorare v
znatni uteri skriCiti graditev all cob ? poy,sent prenehati
z delom.
Enak polaj nastaja v drngili industrijko razvitib
tle?;elah zapadne Evrope. e v xnareu 1948 je parAki
dopisnik IiId Aerlingske Aftenavis?
,Tik za Marsballovim nta.rtom both njeoav:t sonea in sieerl
nozmposienosti. To si mei-11mo raelagnli s notriani-
,kanjelli surovin. Dobave nekaterih vrst surovin ne bodo vkIitt-
,'!ene v 4d(vir Marshalloveza naerta. 7.4rolene dei,ave Amorike
lahko dodo dolarje, ne pa vsake surovIne. Nezaposlenost preti
predvsern Belgiji. Belgijski industrijei poudarjajo, da Se mora
zgoditi endoZ, On bi so mogla Belgija izogniti obAutni noza-
poslemnai. Govore o nezaposl000sli. ki bi zajela I milijon lIudi.
In to v kjer Jo 8 milijonov prebivaleev! V Praneiji
nezaposlonost to itutijo. To je tom bolj eudno, ker je Fradicija
Se iiedaylio ovaZirtlit delovno silo iz itallje in Nerniiije.x
Nfrane mush o straizuln nezapaslenotsti, ki hodi za pe-
tami Marsfiallovega na6rta, roje po glavi no Rano orga-
niziranim delavem in sindikalnim funkeionarjem, marve6
tadi predstavnikom po6lovnih krogov. Tako jo anglegki
koasorvativni list ;,Evening standard( v zae'etku maja v
tiredaigkt.m (danku pisal:
Angle'z. zlasti 6Ian filadikatst, ima pravioo
kaj daje anglegia vItela ZdruZenirn drenvam Amorike v zamenn
ea bank in jaRni pragek, in all no bo estal hrez dela ta-
krai, ho ho pomoe po Marshallovem na&rtu uuualuuuila.. Odlana
privolitev, da borne zntian troovinske pregrajo asonerjali
izvoz 1)0 lianalib, ki jilt bodo odebrili Amerl6ani, utegue pov-
yrotil I, In izginila najboljga treiiMa za prodajo anglakeget
Maga ,
Pogubni vpliv prisilnega asortimenta dobav po Mar-
shallovem na6rtu dopolnjuje iri manj pogubni vphiv vi-
sokih colt za dobavljeno blago. garshallov itasrt astvarja
Approved For Release 2004/06/23 : MA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
moriopol ne samo na frgu kapitalov, marvoe tudi na trgu
blaga. Ame,rigki finaneni Togotei so dobili edinsfveno
tuoino4,- ,da labko ,prodajajo svoie preleLno blago po
bajno visokih cenah. Ta monopol k)ekulantov wmerigkih
blagovnih borz so morali evropski narodi drago plaeafi.
sinano je, da je od skupne vsote amerigkega posojila,
id. ga je dobila Anglija Teta 1946., fa deiela izgubila samo
na podEnZitvi amerigkega _blaga pribLino milijardo do-
? larjev,_se pravi dobro eetrtino vsega posojila. Belgija
kupuje amerigko pgenico po 350-375 frankov metrski
tort, inetlfem ko hi ?lahko kupovala evropsko pgenico po
320 frankov. 0 podobnih dejstvih poroea tisk zapadno-
eVropskili drav dobesodno vsak dan.
Za vso dobo monopolistienega kapitalizma je tipiena
reekvivalentna iztrienjava med industrijsko razvitimi in
zaostalimi dce1cumi, mad kolonije posedujoeimi .driavanii
in ,licolonljami. Zdaj, ko se je zaostrila kriza kapita1isti6-
noga'Sistenta, postaja neekvivalentna izmenjava pravilo
Judi za odnose lined Zdrueninti dr'iavaini Amerike na eni
in deklaini zapachie Evrope na drugi strani.
? ?
Manshallov naert, ki jemlje'desielam Zapadne Evrope
trZigea, jih hkrati izriva od imvozov preskrbe, kjer je
mogoCe kupiti *blago oh najugodnejgih pogojih.
Znaeilno je v tem pogledu priznanje danskega pred-
stavnika v ?kamitein 16? Gunnara Seidenfadena, ki ga
, je izrekel v pogovoru z dopisnikom lista ?Berlingske
Aftenavis? 15. junija.e potent, ko se je seznanil s pogoii
?dvostranskih sporazumov?.
smo mis1L1i, je izjavil Seidenfaden, 3.da bomo?za
dolarje, ki Jib dobirno po Marshallovem naertu, lahko kupovali
izven Zdrukenih dri.ev Amerike, zlasti v Juni Ameriki. kjer
- Jo na razpolago nam toliko potrebna krma. Zdaj pa vidimo,
do te moZnoki, ni. Moran Immo L',a4ti in eakati. Pred vojno
sm6 uva'i.a1.1 do GOD tisoe' tom oljnih tropic letno, zdaj pa, v
prvem eetrtletju 1945, smo jih dobili same 8990 tan. Kako bo
bodo6e, ostane uganka.g
4 49
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700139001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Marshanov naert je torej preraeunan na to, da bi
ovekove6 1 gospodarsko advignosi zapadnoevrolkskill &Cid v
od Amerike iii da hi to odvisnost iz lea v Iota veed.
Toda znano je, cla so se nekoe z veliko tsramoto iz
poAcusi hiderjevskih imporialistov, da hi spre-
mendi evropske dOele v agrarno-suro-vinske ,dodatke
nemAke iadustrije. To poskuse so (lath pod kriako zio-
glasnega hiderjevskega ?novega redo.? v Evrapi. Zdaj
skugajo amerigki monopoli v bistvu obnoviti pray iste
naerte, po katerih naj hi se spromenile visoko ra:zvite
industrijske diiave zapadne Evrope v dobaAitelje surovin
in triika, na katerih bi Zdruiene driave Anierike pro-
dajale svoje industrijske izdelke.
Ta program neogibno ustvarja zaearani krog proti-
slovij. 7o, prvi ,koraki k uresnieenju toga programa vo-
dijo k iteslutenemu ,zurianju 'iivljenjske
tnnoic v .zapadnoevropskih deelah in predvsem k po-
veeanju tiezaposlenosti. Reakcionarno-utopistRni znaeaj
Marshallovega naerta kat programa, ipo kaierem ,na j hi
se zapadnoevropske ,dr'iave spremenile v agrarno-snro-
vinske dodatke ameraih indttstrijskih intniopolov, po-
staja 'vedno
Koneno, na zapadnoevropsko gospodarsivo p(gaiblio
vpliva d.ejstvo, da ZdruZ'ene dilave Amerike, ki si pri-
zadevajo, da bi spravile svoje prele'iano blago v ,denar
v Evropi, hkrati onemogOeajo koliekaj .pomenthen uvoz
evropskega Naga v Ameriko. Iz toga nastaja velikanski
dolarski deficit v plaedni bilanci zapadne Evrope,
Nedvonmo protislovje jo v iem, da si Zdru'i.ene
drave Amerike prizadevajo poyeeati svoj izvoz, no da
bi dovoble ustrezajoe uvoz, a zapadnoevropske de?iole so
primarane uvaIati, hkrati pa ne mord? izvaati zadostne
kolieine Maga. Marshallov naert je v znalni uteri Todd?
to dvojno protislovje. Toda v resnici samo utrjuje -Elko
nemogoe poloiaj, in jo?brez moei, ,da hi ga, popravil:
50
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001-30001-4
nos-ham:4u znacaj alma s e irgovine Sc spreminja
mega izmed vzvodov podjarmljenja zapadnoevropskih
Prekomorski finaneni mootei ne najdejo v Evropi
blaga, ki ga potrebujejo ? izvzcmgi suro vine, zlasti stra-
tegke. Toda businessmanom je Judi najmanjgi altruizem
tuj. Ker noeejo ikupovati evropskega blaga, hi radi na
debelo kupili deiele zapadne Evrope ? z njihovimi
mosti in industrijskimi podjetji, s parlamenti in kralji, s
konservativei in ldininai socialisti. Pray ink je ekvivalent,
ki ga zahtevajo amerigki Shyloki v zameno za jajeni
prakk in stare avtomobile.
lArashingtonu ttstvarjeni sistem podjarmljenja za-
padnoevropskih dr'iav po amerigkiili monopolih ima za
enega svojih najvasinejgih vzvodov izpodkopavanje
pozieij telt dr'iav v kolonialnem svetu. Udelaencem Mar-
ahallovega naerta je predpisano, da morajo nuditj ameri-
ikina inonopolont, ki izrivajo eVropske deiele z njihovih
izredno u,godaih prekomorskih sloveeo ?svobodno
trgovino in ?enake moknosti?.
Ta pogoj Marshallovega naeria vzbuja najvesejo za-
krVjenost v Angliji, za katero je rimperij e zdavnaj
iivdr velikanskilt dohodkov. Gospodarske zveze in izven-
ekonomske razlastitve v cleielah imperija so e zdavnaj
postale najbistvenejga opora anghAega kapitalizma.
Toda tudi za drug? driave zapadne Evrope ? za Fran-
Nizozemsko in Belgijo ? pomeni clejanstki prehod
njihovih prekomorskih posesti pod pokroviteljstvo nine-
rigkih monopolov velikansko oslabitev v gopodarskem in
politienem pogledu.
Ko je kamentiral tako imenovani dvostranski spo-
razum :po Marshallovem naertu, je moral anglegki tisk
Approve g For Release 2004/06rh : CIA-RDF'83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
priznati, da ta sporazum ?na stolaj odpira vraia in perija
anterigkim trgovinskim interesom?. Toeneje hi bilo reei,
da so vrata Britanskega imperija na steiaj edprta ameri-
gki ekspanziji.
;1..e med vojno so amerigki monopoli SVOje
anglegke konkurente z nmogih ugodaili trZigi"!. Ilasti so
ilio raziri1i obseg svoje trgovine z 1
/adosinje
omeniti, da ttie je amerigki izvoZ v Indijo e leta 1942., po-
veLai v pritaeri z letom 1939. devedstatno.
Fo koneani vojni je Anglija znakno poweala svoj
izvoz v primeri s predvojno ravaijo. Toda prodaje angle-
glega Maga si ne moremo tni1iti, prvie, brez doloeenega
uvoza iz kolonialnih dee1 in, drugie, brez itsi.rezajoee
politike kredita in investieij kapitala. Pogoji Marsballo-
vega naerta odpirajo zelo giro-1(o iorigee ziimodkopa-
vanje obeli leh temeljev anglegkega izvoza in torej
sodobnega anglegkega gospodarstva v Mott.
Politika Washingtona si no: vse naeine pit/at-1(Na, da
bi napravi In prostor amerigkeratt blagn v Britanskem
imperiju. fa namen se zatekajo k ukrepont, usmerjenira
nit oslahitev gospodarskth stikov .Anglije z imperijent.
Kot pretvezo navajajo vzrok.. Z":eg da -Nlarsb:dlovega
naerta ne smejo izkoristiti za In. da hi clati kredite ne-
evropskih dezelam. Pray pod to pretvezo polaga.io ame-
rigki monopolt svojo telco gapo na podroeje itled6ebolnib
odnosov med Anglijo in tako imenovano itihiisko corm.
Ta olsoligeina vzbuja zaskrbljenost ii strati v fi-
nan6nih krogih Anglije. 19. maja je Tincs hrez
slebernega navdugenjaomend, da smatra Harriman Ater-
lingko emu) in njen odnos ,do programa evropske ohnove
za, .Dproblem?, ki je potreben ?skupne regilve
nom:41cili reparaeijah. Po separatnean kindonskem posveto-
van ju so If zapadne d-t-ave kiyistraitsk
upravo Nem(lije. Pravi :snrisel vseh telt nkrepov nam po-
stime povsern razumljiv, e jih presojamo v nierazdruZ-
ljivi zvezi z Marshallovim na6rtom ?
puStolovkin v Evropi.
ivIjeiije je odkrilo povezatiost Marshillovoga na&ta
z ameriAant vinegavanjem v notranje zadeve evropskili
driav. Tent dr'i.avain predpistijejo, naj Z"ive :po
standardib. naj si osvoje sileve(i innergki Junin -micdjeinja.
ki pomeni samov?oljo ?inonopolov, irtrai'ujilgtV(1 vsell
66
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
podTo6jili ideohaega in kultUrnega 'Zivljenja, skrajno
primitivnosri duhovnega Zivljenja in tonstveno uhagtvo,
kokrktoga ne vidiano nikjer v Evropi. Amergki dobrat-
niki predpisujejo do'ielattn zapadne Fivrope naj uveljavijo
reakcionarno zakonodajo, naperjeno proti delavskonn
razredu vsent rdemokratienim silani, naj se vkljuCijo v
proti.komuniskeno historijo, ki je po ,zgledu hitlerjevske
Nemaje poklicana, ,da ,postane figovo 'per? za fagizirainje
dliavaega aparata, zit zadukitev tletnakrafihtih svoboktin
in pravie prebivalstva, za pripravljanje impadahle vojne.
Nmerigki voditelji so velekrat izjavili, da ?pomp& po
Marshalltavern itaitrtut Jle Ito dana tistim drsiavam, v ka-
tern" komunisti sodelujejo v vladah. Pas'Mica telt izjav
je Ma, ,da so izrindi z vlad predstavnike najvajili ko-
munistir6vili partid. Franeije in Italije. Zdaj pravijo
anteriAki p6liitaki, da pomon po Marshallovem naertu fli
bodo dobile edo tiste deZele, ki ne hod? nveljavile ame-
rAih protikomunistihrili zakonov. Znano je, ,da je
iungleAka labirri444na vlada ie prod MCSCei ubrala to sra-
illatno pot.
Pri obravamvanju ,dvostranskega sporazirma po Mar-
- sballovem ,na,(rtu v itikijanski .poslanski tborniei se je
prvi ,govornik, ,repuhlikanee De Vita, 8. julija izrekel
za rakfikatijo sporaztiona, ZTA da- Marshallov naft iii
orOge Vojne, marvets oroije borbe proti konmnizmu. V
tem primern hi Mika ponovili 'vzklik Jana 1 fusa:
sancta :simplieitas!?. Zce hi v ,sodobnih pogojih ne hilo
muogo verjetneje, da'nastopa pod krinko ,republikattea
v6eraj=tinji falst, ki iz Ilitlorjevih n Mussolinijevih iz-
k.ueij pray ,clobro vi', da je Aorba proti kornunizmu? ,?
faigletta ,zavesa za Pripravljanje zlociinske vojne. Nekaj
absi, po no vitm-mi govoini so poedi zio6intFiki Arch, ki so
zadeli vodifelja italijanskih delovnih innaie Palmira
Togliattija. Mar ne ,dokazuje to prave vloge Marshal-
- lovega ,ndorta, njegovilt inspiratorjev in zagovarnikov?
Approved For Release 2004/06/2F: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
%khan) tore', da ski sedanji pretendeilti iia svetovno
glospostvo pod plakem liceinerskih fraz 0 programa gasp,-
darske obnove Evrope, a wirnosti in obrambi zapadne
poloble, prizadevajo, da hi zastinjili. zapadno Evropo in
jo spreinenili v vojno-gospodatalo hazo ter raako VOillo-
strategko ,):porirsee za nove oboro'iene past Tak-
en je konni in najvtanelgi eilj Marsliall(tVi,ga
*
Mehanizem Marshallovega na(rta je grab La ne-
ivrosen. V Ameriki upostavljeni .aparat .za zaclugitev
zapadnoevropskih deiel ter njihovo potiskanje na poli-
ti&o ii ekonomsko raven kolonil neizprosno tepta ne
samo dr'invno neodvisnost, marvei in& VallITOSI, ,svabodo
in ast evropskih narodov. Ta aparat obsoja Ic narode na
vlogo link hrez svoje volje v hazardni, pastolovski igri,
ki so jo zasnovali
Teh preprostih resnic ni megoee zabrisati oh poutoil'i
klavrnih zvijg, h katerim se zatekajo aresaikevalci
Marshalknega na&ta. jih tudi.ni mogoZe z bob-
nanjem laZnive propagande, katere Banton je prikri
prave eilje toga nderta.
Zato palifika, ki sestavlja vsehirto Marshallovega na-
erta, neogilma zadeva na vedno ve-eji odpor na obeh
gtraneh Atlantika. V Zdruienib dr'2,avali Amerike vsi na-
predni elementi jasno vidijo pogubnost to politike s sta-
li4ea temeljnih interesov amerigkega ljndst va. Kandidai
tretje stranke na, poloiaj prezidenta Henry Wallace je
nakerui svojem govoru takole ?mull Marshallov naert:
1'r gram ,ohnove Evrope no he program borbe z
marve6 jo bo samo ovekove611. Program obnove Evrope iie ho
plospegeval obnove, marve6 jo bo odgodil za ,nedoloeno [(ago
(lobo. Program obnove Evrope znifiuje evropsko KvIjenjsko
raven p primerjavi s .predvojno. bkraAti pa bo, ker in njegov
uameu ohnoviti. Nemeijo kot veliko inKilustrijsko srediA..6e eprop-
skega VfijaRega bboka, upostavil oblast evropskih mornopoligtor
in zeml,ii4ke igoRpode pad narodi Evrope. Prtof.rram. ohnove
68
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83.-00415R004700130001-4
Evrope bo zapadno Evropo pod kontrolo Wall-Streola.
Ta vrogram bo obgel Organizaeijo Kdruienih narodov in io
Mednarodna trenja bo zaostril, ne pa omilil. In ker
vodi k v.semn tenni, zadaja program ObTIOVO Evrope hod
adaree madam in potreham amorgkega ljudstva.0
?C'im bolj se odkriva pravi, znaeaj Marshallovega na-
-6rta, tem bolj zadeva njogovo uresnieenje na vochito hujgi
odpor atarodov zapadnoevropskih drav. Dolovue mrroace
teh drkav pa e razumejo, da pomeni izpolnittev tega
programa ne,varnost za njihovo svobodo in ncodvisrtost,
za njihovo nacionalno iv1enjc. Ilkraii vidijo, kftko So-
vjetska zveza, z njeno pomoejo pa tudi tickle ljaske
dcmokracije uspekto obnavljajo svoje naroduo gospodar-
stvo in premagujejo povojne tek'a-ve. Zmagovito korakanje
velike sAavjetske drave po pod rcsnienega gospodarstva
razcveta kasie vsem narodom Inonost in potrebo drugae"-
nega naeina akeij, kakor je fisti, ki innt pred, orffni samo
posingno ?podreditev amorigkenan imperializmn.
C'e si ogIcxinano MarshalTov naert od hlizii, vichmo,
da je nova lizdaja bedastih hitiorjevskih naertov o svei-crv-
nem gospostvn. Narodi, ki so prispcvali nekete irtve
v borbi proti ,hitlerjevskim zasOnjevalcem, ne namera-
vajo nastaviti vrain jarnut novib prekomor4611 gospo-
darjev. Ti narodi vodo, da so ii1c dentokracije velikanske
in oil njihove 6trnitve, aktivnosti in budnosti je odvisno,
da bolo ljudomirzni naerti iniperiabstiene reakcije obso-
jeni na polom.
69
Approved For Release 2004/06/23-: CIA-RDP83-0041.5R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
MALA POLITICNA KNJIZNICA
Urejuje
FRANCA!: vREG
Izdaja
SLOVENSK1 KNJIMI ZAV01)
V IJUBLJAN1
Zi zalotho:
FERO? CODINA
Nutisnieno decembra 1948
V 5000 izrodih
Tisk:
GRAFICN1 TEI1N1KUNT 2
V IJUBLJANI
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
App ved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Aprved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-040R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
TIM MARSHAL PLAN IN MS LIGHT OF ANALITY
BY
A. Leontjev
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approve
25X1
d For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
6;"
GLEZERMAN
MARKSISTItNI
FILOZOFSM
MATERIALI
ZEM
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
J. KOSTYKOV
oUDODELNA
ELEKTRONKA
MLADINSKAttblo-
di joc po kovird, ne da bi pri tern najnianje pazili na
)pravila ulienega prometa? ? prava machHea na trgu.
* Ednina: dielektrik (dielektrikum), op. prevaialca.
18
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Ce pa s katero koli took? kovine staknemo elek-
then? gibalno silo, to se pravi e v eni toeki povzro-
eimo preobilje, v drugi pa pomanjkanje elektronov,
tedaj svobodni elektroni sicer ohranijo svoje neure-
jeno gibanje, vendar se pa zaeno v vsej svoji masi
zbirati tam, kjer jih primanjkuje. Tako organizirano
preseljevanje elektronov pa je ravno elektrieni tok.
2e veliko prej kakor so odkrili elektrone, so se
ljudje dogovorili, da bodo smatrali kot smer elek-
trienega toka gibanje od pozitivnega pola (+ plus)
k negativnemn (?minus). Toda jasno je, da od plusa
(to je od toeke, kjer primanjkuje elektronov) proti
minusu (kjer je preobilica elektronov) nie ne teee;
ravno nasprotno, od minusa se gibljejo elektroni k
plum.
Tako je torej prava smer gibanja elektrenine ?
gibanje elektronov ? ravno nasprotna tisti, ki jo
smatramo kot smer elektrienega toka.
15a pa kljub temu ne hi menjali udomaeenih poj-
mov, zakonov in pravil, so se znanstveniki dogovorili,
da bodo po star navadi smatrali, da tok tee od plusa
k minusu. V resnici se pa elektroni gibljejo od mi-
nusa k plusu.
Res je, da se v raztopinah in it plinih gibanje
elektrenine vrgi malo drugaee. Tam atomi, in zato
tudi ioni, niso trdno zvezani drug z drugim, kakor it
trdnih telesih. Zato ioni pod vplivom elektriene go-
nilne sue ne ostanejo na svojem mestu, temveo se tudi
zaeno gibati in tako se pozitivni ioni zares selijo ad
plusa k minusu.
Iz jeee v svobodo
Zakaj pa svobodni elektroni pri svojem neureje-
nem tavanju po kovini ? prevodniku ne zapuste
kovine? Kaj jib zadriuje it njej?
19 2*
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Znanost je odgovorila na to vpraAanje: elektrone
zadriujejo sosedna atomska jedra. Da hi se torej
mogel elektron iztrgati iz kovine v prostor, mu mo-
ramo dati toliko hitrost, da more z njeno pomajo
premagati privlaeno silo jeder in preskoeiti zunanjo
plast kovine.
Kako pa moremo podeliti elektronu tako hitrost?
Prvie s poviganjem temperature kovine. Ko se-
grevarno kateri Si bodi prevodnik, poveenjemo hitrost
kaotienega gibanja elektronov. Segreto telo se namree
razlikuje ad hladnega ravno v tern, da se njegovi
delci (rnolekule, atomi in elektroni) hitreje gibljejo.
Pri zelo vieoki temperaturi se posamczni elektroni
zaeno gibati tako hitro, da se jim posreei premagati
privlaenost (jeder) in preskoeiti iz prevodnika v zu-
nanji prostor. Ta proces sevanja elektronov iz raz-
beljene kovine irnenujemo termaelektronsko emisijo.
Drugie, elektron lahko iztrgamo iz prevodnika
tako, da drttgi, hitro letei elektroni au i ioni udarjajo
od zunaj oh prevodnik. Kakor pri padcu kamna v
vodo brizgne voda na vse strani, tako povzroea tudi
udarec hitro leteeega elektrona au i ionct ob pavreino
kovine }razbrizgavanje? elektronov. To vrsto emisije
imenujemo sekundarno ernisijo.
Koneno tretire, moremo osvoboditi elektron s tern,
da osvetljujemo povr5ino kovine. Svetlobni iarki, ki
pedalo na kovino, oddajajo elektronom svojo ener-
gijo. Tako se hitrost elektronov poveen in oni lahko
zapuste kovino. Te vrste emisijo imenujemo fotoemi-
sijo; elektrone, ki preskakuje iz kovine na prosto, pa
fotoelektrotte.
Ako prevleCemo povrgino kovine s torijem, cezi-
jem ali pa z barijevim au i stroncijevim oksidom, pro-
dirajo elektroni mnoga ae povrginsko plast kovine.
Tako je torej elektron po enem izmed opisanih
naCinov zapustil kovino in se iztrgal na presto, to se
20
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
pravi, v ,praznino, ki jo obdaja -steklena stena. Iz
elektrouke izerpamo eim popolneje zrak, vertdar pa
je nemogoee, da hi dosegli v njej absoluten vakuum.
Majhna kolieina zraka ostane vedno v elektronki.
Kot dober vakuum smatramq, e izerpamo iz elek-
tronke 1909090'90:9070 delov zraka in v njej torej ostane
le ena milijardinka zraka. Kljub tako temeljitemu
razredeenju pa imamo v vsakem kubienem centimetru
take praznine e vedno 25 milijard zraenih molekul,
torej 121/2 krat toliko, kolikor je ljudi na zemlji. Ali
naj be to svoboda za elektron? Saj se vendar pri
taldni ?preobljudenosti? ne more nikamor ganiti! To
pa ni res. Molekule so namree silno majcene. Cc hi
poveeali vse predmete milijonkrat, tedaj hi bil pod-
stavek Cajne skodelice velik kakor jezero s preme-
rom 140 kilometrov, elovek hi bil visok 1700 kilome-
troy in hi z enim samim korakom premeril razdaljo
od Leningrada do Moskve. Molekula pa hi postala
tako velika kakor makovo zrno, ki njegov premer ne
znaga niti en milimeter!
Za tako molekulo je dosti prostora celo pri nor-
malni zraeni gostoti, ker med posameznimi moleku-
lami e vedno ostane prazen prostor, 150krat veeji oil
molekulinega premera. Ce pa razredeimo zrak v
elektronki do tiste mere, kakor smo jo opisali poprej,
se ta prazni prostor poveea vee" desettisoekrat in moi-
nest, da hi molekule treile druga ob drugo je sko-
rajda izkljueena. Elektron pa je milijonkrat manigi
oil molekule. Zato je torej verjetnost, da hi se elek-
troni zadeli ob molekule zraka v elektronki,
manjga, kakor mo'inost treenja molekul med seboj.
Po pravici lahko torej reeemo, da je elektron zares
svoboden, ko se iztrga iz kovine.
21-
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Regitev ?Edisonovega efekta?
Ko sedaj vemo, kaj so elektroni in kakgni zakoni
veljajo zanje pod razlienimi pogoji, lahko razumemo
in si razjasnimo, eesar Edison takrat ni mogel razu-
meti.
V eern pa je bila pray za pray skrivnost Ediso-
novega poskusa?
Ko je Edison pritrdil v arniei koyinsko plogeico
in Jo staknil s pozitivnim polom baterije, ki je grela
nit, je s tern podelil ploflci neko pozitivno napetosi
in elektroni, ki so se osvobajali iz nitke, so preska-
kovali an plokico ? v krogu plogeice je stekel tok.
Ko je pa Edison vkljueil v krog plogeice ie dodatno
baterijo, je s tern zvigal pozitivni potencial plogeice.
ki je zaeela moeneje privlaeevati elektrone ? njihovo
gtevilo se je poveCalo in tok je postal moenejgi. Cim
pa je Edison dodatno baterijo obrnil take, da je bila
plogoica staknjena z njenim negativnim polom, tedaj
so se zaeeli elektroni od nje odbijati in merilni in-
strument ni yee kazal toka.
To je bila torej skrivnost }Edisonoyega efektat.
?Prvi korakig elektronke
Prvi, ki je praktieno uporabil ?Edisonov efektr,
je bil anglegki treenjak Fleming. Da bi mogel spre-
jemati signale breziienega telegrafa, je potreboval
detektor pripravo, ki propuka elektrieni tok same
v eni smeri. Ker je efektna< Zarnica, ki Jo je kon-
struiral Edison, propugeala tok le v di smeri, Jo je
Fleming prilagodil tudi za svoj aparat. Po primeru
zaklopk (ventilov), ki pukajo tekoeine au i pline same
v eno smer, je Fleming krstil svajo napravo elek-
trieni yenta au zaklopko. --- To je bib o leta. 1904.
22
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Flemingov ventil.
Podobna konstrukcija
Mnoge sodobne elektronke
od Edisonove konstrukcije
Spremenilo se je le ime,
prejgnje.
doslej e ni zastarela.
se ne razlikujejo bistveno
au i Flemingo-vih zaklopk.
naCelo je pa ostalo po-
23
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Nit, ki iziareva elektrone, imenujemo dandanes
katodo; plogeico, ki privlaeuje elektrone, pa anode.
Elektronko s katodo in anode, se pravi z dvema
elektrodama, imenujemo dvoelektrodno (dvopolno)
elektronko (cev) au i skrajgano: diodo. Glavna uporaba
diode je pretvarjanje izmeniemega toka v enosrnerni
tok, au i kakor pravimo, usmerjanje izmenienega toka.
Tak usmernik ima ge posebno ime ? kenotron. Razen
za usmerjauje izmertienega toka, slui dvopolna elek-
tronka e za detekcijo radiosignalov, kakor je sforil
Fleming, torej v bistvu tudi v tern primeru za usme-
ritev izmenienega toka, samo da je ta tok visoko-
frekveneen.
Dye leti pozneje je amerigki u6enjak Lee de
Forest (Li de Forest) namestil med katodo iii anodo
eno elektrodo v obliki bolj all manj goste
Tretja elektrOda se sedaj tudi tako imenuje nam-
re e' mreiica; elektronko s tremi elektrodami pa ime-
nujemo triodo.
Mreiica v notranjosti elektronke nima spoja z
ostalima elektrodama, temvee je v zvezi samo z zu-
nanjostjo elektronke. Ako staknemo mreiico zunaj
elektronke s katodo, fedaj dobi mrelica enak poten-
cial kakor katoda in skoraj nio ne upliva na tok
elektronov, ki lete proti anodi. Glavna masa elektro-
nov prehaja brez ovire skozi vrzeli v rnreici, ker je
razmerje med dimenzijami elektronov in dimenzijami
odprtin v inreici pribliino tako, kakor med velikostjo
iiloveka in razdaljami med nebesnimi telesi.
Ce pa vkljueimo izven elektronke med mreIico
in katodo e baterijo, se bo mreiica nuelektrila, in
sieer pozitivno all negativno, kakor pae staknemo
baterijo. Ko dobi mreiica na ta naZin pozitiven aui
negativen naboj, dobi s tern tudi pray velik vpliv na
procese v elektronki.
24
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Vpliv pozitivno in negativno naelektrene mreiice.
Vpeljava tretje elektrode ? mreEce ? v diodo
je dala elektronki posebno sposobnost, da ojaeuje
elektriono nihanje. V zvezi s tern se je uporaba triode
silno razgirila. Nadaljnja raziskovanja so pokazala,
da ima trioda ge posebno vain() lastnost nanaree
sposobnost, da pretvarja energijo enosmernega teka,
ki jo dobiva ad baterije, v energijo izmenienega toka
poljubne frekvence. Elektronka je zaeela sluiiti za
proizvajanje elektrienih oscilacij (nihanja) ? oscila-
torka --- in je naglo spodrinila vse druge vrste osci-
latorjev. Nie" je ni moglo prekositi v enostavnosti,
gibkosti, gospodarnosti, stainosti in odpornosti v dein
Te lastnosti triode so povzroeile pravo revolucijo
radijski tehniki. Elektronka je omogoeila radio-
'sprejemniku, da govori, poje in igra, to se pravi riila
je -vpraganje radiotelefonije. Znatno je poveeala ob-
Cutljivost radiosprejemnika, sprejemno razdaljo in
omogoeila sprejem na zvoenik.
Z uvedbo elektronk se je radio naenkrat povzpel
na prvo mesto med vsemi sredstvi zveze.
25
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Prva
mreiica
Prerez elektronke z dventa
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Z druge strani so pa tudi zahteve radijske tehnike
pripomogle do burnega napredka in razvoja elek-
tronke. V elektronko so zaeeli namekati vee mreiic,
tako da SMO dobili celo vrsto mnogopolnih elektronk.
V triodo so vstavili e drugo mreiico in dobili tako
eetveropolno elektronko, tetrodo.
Potem je prigla cev s trenai mreiicami ? pentoda.
Pa tudi na tej fonki elektronska tehnika ni obstala.
Laboratoriji nailaljujejo z vso silo razvoj elektronk:
dobili smo elektronko s tirimi mreiicami ? heksodo,
s petimi mreiicami ? pentagrid, in celo s gestimi ?
oktodo.
Montaia veCjega gtevila mreEc v elektronko
resda komplicira njeno konstrukcijo in zviguje njeno
?ceno, zato pa znatno poveCuje njeno kakovost. Pred-
nosti novih elektronk so bile tako velike, da so spod-
rinile triode nele iz sprejemnih in ojakevalnih na-
pray, ampak tudi iz oscilatorskih.
Industrija je izdelala celo vrsto kombiniranih
elektronk. V eni stekleni cevi sta bili dejansko dye,
pa tudi tri posebne elektronke. Kot primer navajamo
tele zelo razgirjene kombinacije: dye diodi in trioda
(DDT), dye diodi in pentoda- -(DDP), dye triodi itd.
Neka inozemska tvrdka je izgotovila popoln oja-
eevalnik na tri elektronke, v obliki cue same elek-
tronke, z vsemi potrebninai konstrukcijskimi deli (z
upon, kondenzatorji ltd.).
Elektronke so izpopolnjevali ne le glede na njih
elektriene lastnosti, ampak tudi glede na konstruk-
Razni tipi elektronk: dioda, trioda, tetroda,
pentoda, heksoda, pentagrid in oktoda.
27
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Triode malega tipa
UB 240
Zelodka
955
Navadna steklena elektronka Kovmska pentoda Pentode malega txpa
pentagrid SO-183 BK 7 SB 244
Zunanjost sprejemnih elektronk.
cijo. Prve elektronke so se prav malo razlikovale
od navadnih iarnic. Imele so skoraj pray tako obliko
in so se tudi skoraj cnako svetile. Z daljnjim
razvojern se je pa njihova zunanjost stopnjema spre-
menila. Elektronka je dobila kovinast, zrcalen lesk.
Prenehala je svetiti ter gpremenila obliko in razsei-
nost. Pri nekaterih vrstah elektronk je kovinska cev
zamenjala stekleno (jeklenke). Svoji babici, navadni
larnici, take elektronke s kovinsko cevjo sploh niso
ve6 podobne.
V promet so prigle razen tega izredno majhne
elektronke. Nekatere act njih so bile po obliki pa-
dobne elodu in zato so jim &di ime ;ielodke4:. Spet
28
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
druge niso bile veCje ad pol palca; zato so jih krstili
za ?palette elektronke?.
Rkrati je pa razseinost nekaterih elektronk vedno
boll rasla. Da bi se ojaeilo nilianje v oddajniku, so
bile potrebne velike, mane elektronke. Konstrukterji
so zgradili velikanske elektronke, velike skoraj ka-
kor odrasel elovek in moene nekaj sto kilovatov. Te
elektronke oddajajo pri delu toliko toplote, da hi se
raztopile, ee jih ne hi hladili s tekoeo vodo. Velikan-
sko mno'iino toplote, ki jo sprejema voda za hlajenje,
po moinosti izkorigeajo za delo. Tako na priiner upo-
rabljajo nekatere velike radijske postaje pozimi to
vodo za ogrevanje svojih prostorov.
Elektronka in plin
Ce naj verjamemo ueenjaku Torricelliju, ki je
ugotovil, da ?priroda ne ljubi praznine?, tedaj mo-
ramo zakljueiti, da ima elektronka oeividno ?druga-
e'en okus? kakor priroda. Elektronka ?oboiavat praz-
nino in no more'iiveti brez nje. Elektronka deluje
pravilno samo, e je zrak v njej razredeen pribliino
na I milijardinko atmosfere. Ce ima zrak v elek-
tron?ki veejo gostoto (in torej tudi pritisk), se upo-
rabnost elektronke silno skrajia; e je pa v elek-
tronki dosti zraka, tedaj njena nit (katoda) na mah
zgori. Zato je za Evljenje in delovanje elektronke
izrednO vaino, da je v njej potrebna praznina. Toda
celo, Ce imamo najboljge zraene sesalke, ne -morerno
doseei tako visok vakuum. Zato kljub izerpavanju
zraka vstavljajo v elektronko e posebne ?geterje?
(?poiiralce?), ki vsrkavajo plin in tako omogaajo
zahtevani vakuum.
Pri nekaterih vrstah elektronk pa namenoma
stekleni balon s plini au i parami. V tem primeru
tok, ki teee skozi elektronko, ni odvisen edino od
29
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
elektronov, ki jih izinreva katoda, kakor v vakuumski
elektronki. V teh elektronkah more elektron, ki je
poletel s katode, na svoji poti do anode treiti z mole-
kulo plina. Ako je udarec dosti moean, lahko izbije iz
molekule drug elektron. Molekula postane tedaj ion in
se zaene gibati proti katodi, oba elektrona pa letita
naprej proti anodi. Lahko se zopet zadeneta oh druge
molekule in jih razbijeta. Proces tvorbe ionov in
elektronov ? au i kakor pravijo ? proces ionizacije
plina, naragea kakor plaz, ki se utrga z gorskega po-
boeja. Ce nam je torej potreben moeneigi tok, tedaj
je bolje, da uporabimo elektronko, ki je napolnjena
s plinom.
Vendor pa imajo plinske elektronke tudi svoje
pomanjkljivosti. Najveeja hiba je pae v tern, da se
proces ionizacije vrgi razmeroma poeasi.
?Elektronski rodovnik?
Iz )efekta?, ki ga je odkril Edison, je vzklila in
se jela razvijati Cudovita Irastlina?. Seasoma se je
razrasla in postala veliko, gosto in kokto >drevoc
Vsaka vejica tega drevesa je nova vrsta elektronk.
To drevo ? rodovnik, ki ga vidite na sliki, nam na-
zorno kale napredek elektronske tehnike v 60 letih
njenega iivljenja.
Leta 1895 je slavni fizik R?ntgen odkril sledeei
pojav. Ce postavimo pred hitro leteee elektrone, to
se pravi elektrone, ki jih privlaeuje anoda visoke na-
petosti, kovinsko plogeico, se pojavijo na toekah, ki
so bile zadete od elektronov, neki arki, podobni svet-
lobnim iarkom, toda popolnoma nevidni nagim &Cern.
Ko so te "arke natanko raziskali, se je pokazalo,
da imajo nekaj izredno zanimivih lasinosti. Tako na
primer prodirajo ti iarki skozi telesa, ki so za na-
vadno svetlobo docela neprozorna. Podobno kakor
30
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
- AM.
Pentode o ?dole(
Ude On
sOk
Elektronke
zaidilno soreSco
oleo
Eleklivnk
volirem
MOT
922
Ireno
933. Dloclairloda
rim (rtudn (C11107007`?'?
ledeloon 0100000
1927 Seek
ti125. M
Cevl S Venn
eloktrodaml
Fo locelioe a Funpolizo
oSeitom
Pookusne eleklronke
Inclirek0to
on
1921 no on 0)00110 so
pookuso (WO kW)
1920 Prol lip) serljsko
Isdelenih elektronk
1915. P000 005 a Fektranka BonC-SrulevIen
1914. Okeidne Aka
1013. Dosegli look vakuutn (Arnold In LedPeold,
1912. 011115 eleldronke ia &lege vo)lratna '
(LAngmuir)
1908. Treelektrodna eon lonaldha
(Lee de Forest)
Me% FlemIngav verdil. diode? uarnedleo
1001?007 Raziakeoanie eleldronske erteado
atieherdnon/
1891 DoboblI Iran eloldron (Johnston Stoney,
leld
),E1e4ronski rodovnikc.
Approved For Release 2004/06/23 CIA-RDP83-00415R004700130001-4
or-
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
svetlobni arki, poernijo tudi ti farki fotografsko
plogeo. Nekatere snovi zaeno pod njihovint vplivom
iziarevati (vidljivo) svetlobo. Ako spustimo te farke
skozi pun, ga ionizirajo, se pravi, izbijajo iz plinskih
molekul elektrone. Konen? imajo tudi izredno moan
specifieen vpliv na five organizme in tkiva. Tem
skrivnostnim, do tedaj neznanim fark.om so dali ime
X -f arki au i pa ? po imenu njih iznajditelja ---
rentgenski
OEM Razbeljena katoda
Anoda au i antikatoda
Rentgenski karki
Coolidge ? rentgenska cev
0
Tocla Rontgenu se ni posreeilo, da hi dosegel
stalen, enakomerno moean tok elektronov. Zato je
bib o pri njem tudi sevanje X-farkov neenakomerno
po kolieini, farki sami pa niso bili enaki po svojih
lastnostih. Tedaj je leta 1913 Amerikanec Coolidge
(Kulidf) predlofil, naj uporabijo kot vir elektronov
v rentgenski cevi razbeljeno telo, da naj se torej
posluiijo )Edisonovega efekta(. To je povzroCilo pravi
preobrat v rentgenski tehniki. Nove cevi niso imele
vee tistih bib kakor prejgnje. Na mladi )elektronski
rastlini< je pognala prva vaina veja: Coolidge ---
rentgenske cevi.
Nekaj let pozneje, 'eta 1916, je pognal na
nov brst katodne cevi. Najpreprosteigi tip
take cevi vidimo iz risbe na strani 33. Segreta ka-
32
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
toda K iziareva elektrone, ki jih privlaCuje anoda A.
Del elektronov, ki so prileteli do anode, preskakuje
skozi male odprtinico v anodi in leti v ozkem snopu
naprej, dokler jih ne ustavi stekleni zaslo,n E. Ta za-
slon je prevleeen s posebno snovjo, ki ima to lastnost,
da se sveti pod udarci elektronov. Tako lahko tudi
vidimo tisto mesto, kjer elektronski snop (iarek)
zadene zaslon. Ako pritrdimo v katodno cev
pi in p2 tako, da elektroni prehajajo med obema plo-
kicama in podelimo plogkicama izmenieno elektrikno
Najpreprostelga katodna cev.
napetost, bodo plokice odklanjale snap elektronov
(elektrieniarek) in svetla lisa naii rile na zaslonu
vse spremembe napetosti na plogeicah.
Ta cev je bila silno vdina pri odkritju elek-
trona in prouCevanju njegovih lastnosti. Ueenjakom
in inienirjem je amogoeila, da vidijo in znanstveno
obdelajo pojave, ki se dogadado v raznih elektrienih
krogih v najkradgih easovnih presledkih.
Uporaba katodnih cevi v televiziji je odloeno
izboljkla kakovost prenaganih slik. Sodobne televi-
zije si sploh ne moremo misliti brez te vane priprave.
Elektronka
33 3
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Ae ena vrastlinat
V senci nagega ?elektronskega rodovnikat je
po-
gnala in se zaeela hitro razvijati e ena Cudovita
?rastlinac.
Prvi ?rodovnik< je vzraatel iz ?Edisonovega
efekta?, drugi pa je pognal iz drugega efekta, namreil
iz emisije elektronov pod vplivom svetlobe au krajle,
pod vplivom fotoefekta. To je ?rodovnik? fotocelice.
Kovinska obloga-katoda
Anode
Konstrukcija fotocelice.
Naeelo konstrukcije fotocelice je precej prepro-
sto. Notranja povrgina steklene cevi je delno prevle-
Cena s plastjo kovine, ki predstavlja katodo. Katoda
iziareva pod vplivom svetlobe elektrone. Najbolie
iziarevajo elektrone pod vplivom svetlobe kovine:
natrij, rubidij in cezij. Zato jih tudi naive
rabijo za fotokatode.
34
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Elektrone, ki jih iziareva katoda, privlakuje po-
zitivno naelektrena anoda kakor v navadni elek-
tronki. Anodo za fotocelice izdelujejo v obliki mre-
iice au i obrokka, da no hi bila na poti svetlobnim
Zarkom, ki padajo na katodo. Ceprav je bil fotoefekt
zna.n e precej dolgo ? nage' ga je moskovski pro-
fesor Stoletov leta 1888 ? so vendar zakeli uporab-
ljati fotocelico gele pred kratkim. Glavni vzrok temu
je bil ta, da kolieina elektronov, ki jih svetloba izbija
iz katode, ni tako velika, da hi jih mogli neposredno
uporabiti v zvo'eniku au i kakem drugem delovnenux
aparatu. Tok, ki ga dobimo iz fotocelice, je treba vsaj
tisoekrat ojakiti. Dokler ni bila izpopolnjena, so foto-
celico le premalo rabili. Dandanes, ko so dosegli
tako velikanske uspehe v ojakevanju elektrienih
tokov, osvaja fotocelica vse vee" postojank.
V meprehodni gogCavic*
?Rodovnikt (stran 31) nam nazorno predstavlja
zgodovinski razvoj elektronskih aparatov. Leto za
letom so se razvijale in spopolnjevale raznovrstne
elektronke. Imeli smo na tisoke elektronskih apa-
ratov. Toda vedeti je treba, da inozemske tvrdke za-
* Omeniti moramo pa vendar znailno novost mod
elektronskimi aparati.
Na 6isto novem fizikalnem na'Oelu so utemeljene nove
kris-take elektronke, ki ne izkorigeajo, kakor vakuumske
elektronke, sevanje elektronov iz iareee katode, ternve6
lastnost ,polprevodnikov (na primer raznih kristalov),
da usmerjajo izmenieni bk. Na tej lastnosti je temeljil
star kristalni detektor, ki je bil, kakor smo sligali, ge zelo
pomanjkljiv. To lastnost polprevodnikov (kristalov germa-
nija au i kremenjaka) so izkoristili v poslednjih letih ziasti
v radarski tehniki.
Kristalna dioda je kot usmernik izpodrinila vakuum-
sko diodo. Nova raziskavanja in poskusi so letos (1948)
35 3*
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
radi svojih trgovskih koristi dostikrat izvige v elek-
tronki kako pray neznatno in nebistveno spremembo
in dvignejo hrupno reklamo za to ,novostc Nato se
pojavi /nova( vrsta elektronk, eeprav je na trgu
cel ducat podobnih. Tako so na pr. samo v Ameriki
Y teku leta 1941 izdelali vee kakor 500 vrst sprejem-
nih elektronk in ojaoevalk. V tern gtevilu pa niso
vraeunane mane oscilatorke, katodne in rentgenske
cevi, fotocelice ltd. Skupno gtevilo razlienih vrst elek-
tronskih aparatov, ki jih danes izdeluje svetovna
radijska industrija, znaga e vee tisoe.
Kako naj se spoznamo v tem kaosu? Da hi se v
tej }gokavic mogli znajti, smo upodobili shematieen
pregled. V njem so navedeni samo aparati, ki se v
eemer si bodi naeelno razlikujejo med seboj. Kakor
vidimo v tem pregledu, se je tudi teh aparatov, ki so
razlieni e po svoji temeljni zamisli, nabralo e skoraj
za dva ducata.
vodili h konstrukciji kristalne triode, ki je pray kakor
njena starejga sestra, vakuumska trioda, uporabna bodisi
kot visoko ? in normalnofrekvenena ojaeevalka, bodisi
kot oscilatorka (pretvarjanje energije enosmernega toka
v energijo izmenienega toka poljubne frekvence). Radio-
sprejemniki s kristalnimi triodami so dali pray dobre re-
zultate; tudi v televiziji se e uporablja nova kristalna
trioda z dobrim uspehom.
Dimenzije teh novih elektronk so pray majhne: 100
jih gre v eno roko.
Ceprav je tudi kristalni triodi potrebna elektriena
energija, je pa vendar trogi velIko manj kakor vakuumska
elektronka (za kurjavo). Se niso rezultati, dose2eni s kri-
stain? triodo (au i kakor jo tudi imenujemo )transistorc),
tako jasni, da hi bib o mogoee izreei koneno sodbo o njej;
vendar pa smatrajo strokovnjaki, da pornenijo kristalne
elektronke novo revolucijo na podroeju elektronske teh-
nike in da bodo omogoeile konstrukcijo preprostejgih in
utinkoviteigih elektronskih aparatov. Iznajditeljem se od-
pirajo giroke, neslutene moinosti (Op. prey.)
36
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
3. poglavje
V KRALJESTVU CUDODELNE ELEKTRONKE
Najvainejga stvar v iivlienlu
NekoC v dobi razcveta, au i kakor pravijo Ameri-
kancil.prosperitete, je neki amerigki Casopis razpisal
javno glasovanje svojih Citateljev o tem, kaj sma-
trajo za najbolj vain?, bistveno in neogibno v svojem
iivljenju.
Odgovori so bili kaj razlieni in nepriCakovani,
vCasih pa tudi zabavni au i smegni. Gotovo bi ti Cita-
telji danes drugaCe odgovorili. Takrat pa so naive
glasov dobile sledeCe osebe in predmeti:
1. Predsednik Roosevelt,
2. avtomobil,
3. radio,
4. iveCilni gumi.
Ne bomo se spukali v oceno tega glasovanja,
vendar pa nam je razumljivo, kako vaIen je radio
v Evljenju Amerikaneev.
Ali mar samo v iivljenju Amerikancev? Kaj hi
si mogli misliti en sam nag dan brez radia?
Ce si nataneneje ogledamo naein ndgega sodob-
nega iivljenja, bomo videli, da na vsakem koraku
sreeamo radio v tej au i oni obliki. Wasik ga rabimo
javno, v obliki, ki je dostopna vsakomur, vCasih pa
tudi drugaCe. Uporaba radia, ki jo poznajo nalgirge
ljudske mnoEce in je najbolj oCividna, to so javne
radio-oddaje.
Dogodivgine Robinzona
Ena najmoCnejkh radijskih postai- na svetu le
pri nas v Sovjetski zvezi. To je Prva radiooddajna
postaja. (Radiostancija vekateljnaja pervaja ? all
skrajgano RV-1.)
57
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Nedavno je prispela na to postai? skupina sluga-
teljev Akademife sredstev za zvezo. To so bili 6ast-
niki specialisti sluibe za zvezo z raznih front Domo-
vinske vojne in radiotelegrafisti s polarnih postai
Glavne uprave severne morske poti. Eden slugateljev,
veseljak in neutruden pripovedovalee raz-
nih zgodb in dogodkov iz svojega iivljenja, bogatega
? dogodiykinami, je pa pred prihodom na Akademijo
? kot letalski radiotelegrafist na nagih zra6uih
LTezah z Daljnim vzhodom.
Vsi so bili skukni ljudje z dolgo prakso v
Prigli so gtudirat na Akademijo, da bi spravili v red
svoje prakti6no znanje in si pridobili sistematiClio
teoretsko izobrazbo.
Izlet na postajo RV-1 je bil del njihovega gtudij-
skega plana. Sreeal sem jih, ko so stopili z avtobusa.
Medtem ko so jim izdajali prepustnice, je radiotele-
grafist z Daljnega vzhoda nadaljeval svojo povest, ki
jo je oeividno zaCel e po poti na postai?.
}... Tako torej. Letimo pray nad Velikim aui
Tihim. Vse tiho, mime. Gledamo ? majhen otolek,
po njegovi obali pa bega elovek, ki maha z rokami,
skaee in se oavidno na vso moo trudi, da bi vzbudil
nago pozornost. Spustili ?smo se malo nae, napravili
krog nad otoelom in sklenili, da pogledamo, za kaj
gre. Komaj smo pristali, prite6e k nam kaj mislite,
kdo? ? Robinson Crusoc (Robinson Krusou) Sle-
vilka 2.
Fred tridesetimi leti je pri5e1 na ta neobljudeni
oto6ek in se ni mogel rekti z njega. tivel je tukaj
od Yseh zapuken. Govoriti pa ni pozabil. Vzeli smo
torej tega Robinzona na letalo in odpotovali naprej.
Spominjate se, da je prvi Robinzon tudi preiivel
30 let na pustem otoku. Ko se je vrnil v domovino,
ni nakl nikakih bistvenih spremenab. Vse je bilo po
starem. Resda so mu skoraj vsi svojci in znanci med
38
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Krmiterda
Approved For Release 2004/06/23 : C1A-RDP83-00415R004700130001-4
Dovaio se.
elektri8na Onerglia
Vir olektronov:
raahehena katode
Doblon O,
elektrione energda
Elektrn
magneto?
kat le
r cert.
tme cevt ?Aroma
arbarave,
Shemattbo
upodobljente:
Glavrta raba:
Pun pod
me. m
pniliokom
Plan pod
k ra
p &skarn
Pilot all
PIM
Phu al
pars
Tanga, all
Eektigon
al
Lieu! ron 0 a
a'
-7z, 46
gial)
?
linmeolo-
valknoioko
napot a I-
Usmeriet
valka
Unman-
kfbka toko
Verne,
val a a
krm Ina
car o
Magn tno
nt
ioktotook
Oat lat
a lira
ralk
0 e
Elektronskl aparatk
Vie elektronov:
tekaa kaLoda
Elektro
8001 ,000
?..ammearseure.emeeetete.
Vir elektronor
hladna katode
Vilgalna
atektroda
11111111111
Cato rn k
vo
arebn
IJam mak
Oa VO
areb a
lama a
4 ,e
Plan
Minsk? 'tar-
ot. Wilke)
Dobive se:
larkovna energda
Vtr elektronthr
razbedena katoda
Elektro.
deign?
DOV(1.18 am
ihrkovne onergda
(evellobal
Vie elektronov,
hladna katoda
Elektrot
Map.?
eirtro
atatl
?
i
Sir? ?Iron
Uwe n
a ka
Jak take
Usmerleva
m 1
D IllfC 0
a RI e to .
Llamerle val.
kn. oseila?
tor. stabili-
.tor
tosb
Doh an
a ko n
?nerk.1
Optilo
05100
tog Ion lIon
Peel r
teloviaija
Ose oar
tile.rk?
eieVI
[Icbi080le
energn
ShenuttRni pregled elektronskih arra atev.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Doleva sal
elektriena energde
Vir elektronov?
folokatoda
2arko on
enargea
(ts Oohs/
1111 121 121
Soku date,
deka. malt
Ye.
Ce z mot
as n m
UM DWI,
Ikon ow
Soo ns
on1k
ot el ea
isporno
Plattlio
Soellobni
"ikotonti
lehn o
LI1 eeriest
Svellobm
'6""'
tehtuko
in enemal
8 avol1000
aPKar""ahll
k ob nil
ooati
nrrat'intla'"
retvanamo
opetlobe
Kande
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
tern pomrli, da je zrasel noy rod in da so se na mestu
starih, razpadlih hi g dvignile nove. Doive1 je ge
druge, podobne dogodke, ni pa odkril niCesar, kar bi
se mu zdelo eudovito, nadnaravno au i nemogoCe.
NO, nag novi Robinzon se be eudil,< smo Si mi-
slili in ga ogledovali, lahko si mislite, z veliko rado-
vednostjo. )Prav gotovo mu je zdajle srce zlezlo -v
hlaee od strahu! Saj ni nikdar letel po zraku, Res je,
da so bila letala e pred tridesetimi leti, toda au i so
se mogla meriti z nagim letalom?<
Spet sem pogledal Robinzona in pray res me je
obgla nejevolja. Sedi ti on na svojero sedeii, gleda
skozi okence in niti male ni preplagen, temyee samo
vpije: >KA? krasno! Kakgni uspehi! To je pa letal-
stvok in obenduje udobnost in odlieno letenje nagega
letala.
Prileteli smo do vasice, kjer smo imeli nekaj
posla. Spustili smo se. Tedaj se je nag Robinzon res
malo zbal. Prebledel je in se krepkeje oprijel syo-
jega sedeia. eim pa je zlezel iz kabine na trdna tla,
je bil le zopet sainozavesten. Zaenli smo mu pripoye-
dovati o rekordih v doliini poleta, o prvenstya v
vigini; hitrosti, o junagkih preletih ekaloya, Gromova
in Kokinakija. Male smo pri tem tudi pretirayali.
Bolelo in jezilo nas je, da ni niti najmanj podvomil
o resnienosti nagega pripovedovanja in da se mu je
vise to zdelo eisto naravno. Hoteli smo, da hi se mu
nage pripovedovanje zdelo neverjetno, Cudovito. 'Toda
lie. Nio ga ni prevzelo
Naposled ga je pa. le nekaj ,pograbiloc Same
eisto drugod, kakor smo priCakoyali. Sedeli smo v
talnici in mu opisovali letalske uspehe ? nam samim
so se zdeli eudoviti ko je zdajci moean glas pre-
kinil nag pogovor in dejal:
,Poslugajte! Moskva govori. Oddajajo radijske
postaje...<
39
Approved For Release 2004/06/23: CFA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Te besede so prevzele nagega Robinzona, kakor
da hi ga bil kdo s kolom po glavi. Zinil je, trenil z
o'omi in zamomljah
,Dovolite, kako to, Moskva? Moskva govori? Sal
je do tja vendar -wee' tisoe' kilometrov!c
Odgovorili smo mu, da je to radio, tod.a on je
zopet gonil svojo:
'Radio? Kai pa je to? Nie' ne razumem.c
Morali smo govoriti z njim bolj preprosto.
,To je breziioni telefon. Sal poznate breziieni
telegraf? Iznagel ga je ge oh vagem 6asu ruski nee-
njak A. S. Popov in ta naprava se je takoj razgirila
po vsem svetu. Pozneje so iznagli elektronko. In s
pomoCjo te elektronke bomo sedajle poslugali koncert
iz Moskve.c
]>Kaka elektronka? Vi se mi posmehujete. To ni
mogo6e! To je gotovo nekaj podobnega kakor gra-
mofon. Kakgen telefon naj hi bil to? Saj se vendar
spominiam, da .smo morali celo tedaj pritiskati slu-
galko na uho, ko smo govorili po i?in telefonu.
Tukaj pa brez i'ice in ge tako
Spet smo zaeeli pojasnjevati. Dejali smo, da je
yes uspeh breziienega telefona, au i kakor ga sedaj
imenujemo, radiotelefona au i kratko radia, osnovan
na elektronki. Ta je omogo6i1a, da ojaeimo slabo
elektriinto nihanje mikrofona in ga oddajarao v pro-
star. Signale, ki jih pogiljamo po oddajniku, spreje-
majo v vsej veliki Sovjetski zvezi in ge da1e6 izven
njenih meja. Toda ti signali so zelo slabi. Silno tea()
hi jih bib o odkriti in zasligati. Toda zopet nam po-
maga elektronka. Ona olaenje sprejete signale, tako
da jih lahko poslugamo kolikor hoeemo glasno.
Do pozne noei smo pripovedovali nagemu Robin-
zonu o uspehih radijske tehnike in o velikanski vai-
nosti radia v sodobnem iivljenju
40
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
)Radio? Kal pa je to? Ni 6 ne razumern ...?
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Robinzon je pazljivo poslugal, kaj pripoveduje-
mo, na koncu pa je izjavil, da nam ne verjame.
Vsi nak poskusi, da run pojasnimo bistvo radio-
oddaje, so bili brez uspeha. Venomer je trdil svojo:
,To ni mogoee. Vi se mi posmehujete. Vi me
varate.<
Taka jeza me je obla, da mi ta Clovek ne ver-
jame, da sem pograbil... in se zbudil, je koneal
svojo povest letalski radiotelegrafist.
>Docela verjetne sanje, je smeje se dejal eden
eastnikov. >Po pravici reeeno, meni je gele sedaj
jasno, da bi bil jaz sam nemara pray tak neveren
Tomai kakor Robinzon, o katerem se vain je sanjalo.c
,Ali je mar to kaj CudnegaN je pritrdil eastniku
eden polarnikov. >0d detektorskega sprejemnika do
dobre radiole in od.lienega televizorja je minulo ko-
maj 15 let. V tej kratki dobi smo se stopnjema pri-
vadili na vsa ta euda radijske tehnike. In vendar nas
je ta nmokea novotarij take preseneeala, da se nam
je zdela eisto neverjetna.<
Srce sprejemnika
Z nezaupanjem sin? sprejeli prve radiosprejem-
nike. Nekak euden zabojeek, spojen z razpeto kco in
z zemljo, ki naj nam omogoei, da poslugamo. Zd.elo
se nam je neverjetno. Dandanes se komaj zavedamo
tega, kar nas je pred kakimi 20 leti preseneealo. Da
bi sligab signale, ki jih poklja oddajna postaja, smo
morali vzdrievati popolno tikno in pritiskati slugalke
tesno k ugesom. Razen tega je bile treba na detektor-
jevem kristalu d.olgo iskati neznano >oboutljivo
toekoc. Kadar so, prigli tovarik in znanci, da bi si
ogledali eudoviti zabojeek in ga poslugali, pray go-
tovo nismo nali te >obentljive toekec. Jezili smo se
in gubili potrpljenje. Pa tudi obeutljivost te najboljge
42
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
take je bila majhna. S kristalnim detektorjem smo
mogli poslukti samo svojo domaeo radijsko postal()
in le pod posebno ugodnimi pogoji tudi najblajo
tujo. Kljub vsem tern hibam, ki jih dames noben
aparat vee ne sme imeti, se nam je pa vendar zdelo,
da so ti novi sprejemniki priprave, ki bi mogle tek-
movati s pravljieno leteCo preprogo, ki prenaga svo-
jega lastnika, kamor mu srce
Konec konca se pa elovek privadi vsega. Navadili
smo se sprejemnikov, kakor smo se navadili avtomo-
biloy in elektriene razsvetljave. Paasi so radijski
aparati zgubili svojo novost in presenetljivo taiin-
stvenost. Zaeli smo jih na giroko rabid, da hi
poslednje vesti, poslugali zanimivo predavanje aui
odlieen koncert.
Toda prigla je sprejemna elektronka, ki je do
temelja pretresla yes radijski svet. Njene izredne
lastnosti so omogoe'ile velikanski napredek radijske
tehnike. Elektronka je naglo izpodrinila muhasti,
nestanovitni in razmeroma neobeutljivi kristalni de-
tektor. Sprejemniki z ojaevalkami so omogaili po-
slugalcu, da zapusti svoje mesto in se odpravi na
potovanje po svetu. Milijoni radioameterjev so blodili
od veeera do jutra po skrivnostnem etrskem prostran-
stvu ter iskali in lovili postaje, ki jih dotlej e niso
zasledili.
V telefonu in celo v zvaniku so se zaslikli ne-
znani in nerazumljivi glasovi, zazvenela je tuja, ne-
znana glasba; otoini aiirski napevi so sledili neinim
neapelskim pesmim, zategnjeni poljski tango Straus-
'sovim valekom z Dunaja, razburljiva carigrajska
glasba slavnostnim skladbam severnoevropskih skla-
dateljev.
Radioamaterji so smatrali, da sme elovek ? sve-
tovnjak uravnati svojo uro edino po radijskem
sovnem signalu. Pravi, preprienni radioamater se je
43
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
ravnal edinole po bitju Velikega Bena, to se pravi,
po un i na stolpu Westminstrske opatije v Londonu.
Konen? smo bili siti tudi tega. Spreiem daljnih po-
stai ie polagoma zgubljal svcrio romantienost. Radio-
amater ie zavrtel gumbe svoiega ,ECS< au i )SIc in
le poslukl, kakor ga je bib o voila, Prago au i Dunaj.
Le redko se ie spomnil, da umetnica, ki io posluk,
sedee pri svojem aparatu v Moskvi, poje v tem hipu
tisoee kilometrov dale ad njega, v prestolnici Ceho-
slovagke au i Avstrije. Sprejem oddaljenih postai pa
je vendarle imel tudi velike hibe. Poslukti je bibo
mogoee be ponoei (podnevi ni bib o nieesar s1iafi, ken
se srednji valovi girijo po svojih posebnih zakonih).
Sprejern je neogibno spreml jab) prasketanje: atmo-
sferske in mnoge druge manie. Na sprejemnik je
vplival mimovozeei tramvaj, &tuna bliskavica, kakor
tudi elektramotor, ki je delal nekje v bliini. In po-
tern ie bib o mogoee poslukti le postale, ki niso bile
kdo ye kako dalee Evropo, v najboljgem primeru
Severno Afriko au i Malo Azijo. Zato je navdugenie
tistih, ki so poslukli daljne radijske postale, kai
kmalu popustilo. Le naihuigi entuziasti so se ge
ukvariali s tem.
Toda zopet so se poiavile nove vrste elektronk.
Omogoeile so radioamaterju, da obvlada kratke va-
love, ki se bistveno odlikujejo ad sredniih in dolgih
valov.
Kratki valovi so omogoeili posluklcem radia, da
znova obentijo ear novosti. Odkrili so lira nov svet.
Vsa zemeljska krogla, ? Amerika, Afrika, Japonska,
lndija ? je postala dostopna radioamaterju, in sicer
ne le ponoei, ne le pozimi, kakor na srednjih valovih.
Tramvaj in. nepovoljno stanje atmosfere nista bila vee
zapreka za spreiem. Tudi podnevi je bilosIiati raz-
loeno, glasno in s prirodnim zvokom nove postaie.
Posluklec, ki ie potoval z radiovalovi po svetu, Si ni
44
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
naogel misliti, s ?im ga bo sprejemnik prihodnji tre-
nutek presenetil. Ko je izbrai namesto Rima valovno
doilino Londona, je lahko po isti poti prigel na Javo
au i na japonsko. Vse te Cuclovite moinosti je zagoto-
vila elektronka ? srce radiosprejemnika. Tako dolgo,
dokler je elektronka hladna, je sprejemnik mrtev.
Tqcla zadostuje, da zavrtimo izklopnik in e zagore
elektronke: njihove razbeljene katode zaeno
izare-
vati roje elektronov. Elektroni hite po zamotanem
labirintu glavnih in povpreenih ulic ? po zvezah in
raznih delih sprejemnika. Elektronom pa Di povsod
odprta pot. Na vainih ?kraigeih? stoje miliniki ?
mreiice in spretno vodijo ulini promet. Te mreiice
vodijo elektrone, ki so se iztrgali iz okovov na svo-
bodo: zdaj pospegujejo njihov bliskoviti let, zdaj ga
spet zavirajo. Mreiice silijo elektrone, da begajo z
cue strani na drugo in posnemajo zamotane like
zvoenega nihanja, ki ga je nekje ulovil mikrofon.
In naenkrat se zasligijo v sobi, kakor spomladi
skozi odprto okno, glasovi iz etra. Sprejemnik je
oi-
vel. Cudeina srebrnata, zlatenkasta all pa ialnoerna
elektronka ga je oEvela. Pognala je elektronsko kri
po bakrenih i1ah sprejemnika in enj, iz zvoenika
`lijejo eudoviti zvoki, ujeti iz neznanih dalj etra.
Kako vendar teee proces sprejema?
'Eden izmed eudeiev
Radiovalovi, ki zadenejo anteno, vzbujajo v njej
elektrieno nihanje in izmenieno elektrieno napetost.
Ta napetost je v veeini primerov zelo majhna ? pri-
ena desettisoeinka volta. Menja se z visoko
frpkvenco, ustrezno dolini radiovalov. Na teh visoko-
freivenenih nihajih je tako rekoe n.arisano zvoen' o
nihanje.
45
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Proces radiooddaie:
1. Mikrofon pretvarja energijo zvoka v e1ektr16no nihanje
zvo6ne frekvence. 2. Elektronski oscilator proizvaja visoko-
frekveneno elektrieno nihanje. 3. Oddajnikova antena
oddaja modulirano nihanje, se pravi visokofrekveneno
nihanje, na katero je naloieno zvo6no nihanje.
Da hi mogli to zvon," o nihanje sIiati, ga fliorarno
sneti z visokofrekvenCnega nihanja (deraodulirati),
izloCiti in dobiti nihanje nizke zvoe'ne frekvenee. Ta
proces izloeUnja in filtriranja nizkofrekvene'nega ni-
hanja iz visokofrekven6nega nihanja imenujemo de-
tekcijo.
Sprejerte signale lahko detektiramo bodisi s kri-
stalnim detektorjem au i z elektronko. Prvi naCin je
muhast, nestalen in preeej neobCutljiv. Ilabimo ga
lahko edino za sprejem moZnih znakov z Manic
oddajne postaje.
Veliko bolje pa deluje elektronka kot detektor.
Ni nam treba iskati ob'eutljive tole. Elektronka de-
46
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For, Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
fin
Proces radiosprejema:
4. Antena radiosprejemnika sprejema nthanje, ki jib od-
daja radiooddajna postaja. 5. Detektorska elektronka loei
zvoeno Mhanje od sprejetega visokofrekvenenega nihanja.
6. Zvoeno elektrieno nihanje aktivira zvoenik.
luje zanesljivo in gotovo. Ce pa kot detektor ne vza-
memo diodo, temveC kako ve6po1no elektronko, nam
taka elektronka sprejete signale ne le detektira, am-
pak tudi ojakuje. Ce so signali zelo slabi, to se pravi,
ee poslugamo kako daljno postajo, tedaj zaCne tudi
elektronski detektor slabo delovati. Toda zopet nam
pomaga elektronka iz zadrege. Preden dospejo signali
k detektorju, jili ojael posebna ojakevalna elektronka
visoke frekvence.
Na aliki vidimo ahem? zelo razgirjenega spre-
jemnika ?SI- 235c. Zaradi veCje jasnosti so izpukene
v tej shemi vise nebistvene podrobnosti. Vidi se le
?okostjec sprejemnika.
47
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001/-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
K sponkama A in Z vodimo visokofrekvenCne
signale, ki jih je sprejela antena. Napetost signalov,
ki jih sprejemamo cx1 kake oddaljene, srednje moOne
pastaje, znaga pribliino 0.0001 V. Razumljivo nam je,
da elektronka ne more detektirati tako slabega si-
gnala. Zato ojaeujemo sprejete signale najprej s prvo
elektronko ? oja6evalko visoke frekvence. Po tern
oja6enju je napetost signala priblano 0.02 V. Ta na-
petost ie zadostuje za elektronski detektor. Po pre-
Shema radioprejemnika SI-235.
hodu skozi drugo elektronko e dobimo elektriCno
nihanje zvoZne frekvence z napetostjo, ki znaa pH-
blano 1 V. Ce hi poslu5a1i s telefonsko slugalko, hi ta
napetost e zadostovala. Mi pa elimo imeti glasen
sprejem, ki se slii po vsej sobi. Da doseiemo ener-
gijo, ki je potrebna za zvoe'nik, imamo v sprejenmiku
tretjo elektronko, ojaCevalko nizke au i zvoZne fre-
kvence. Po oja6enju v tej tretji elektronki ima spre-
jeti signal Ze napetost okrog 20 V, ki zadostuje, da
sliimo oddajno postajo zelo glasno. In vendar je si-
gnal, ki ga je ulovila antena, tako slab, da ga sploh
ne bi mogli zaznati, ee ne hi imeli elektronke.
RV -1
Nail girokim poljem se dvigata gigantska jam-
bora. Med njima stoji glavno poslopje postaje. V pri-
mer z jambori je to poslopje eisto majhno in nizko.
48
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Ne dalee ad njega je e nekaj manigih zgradb. Od
anten, ki so razpcte med jamboroma, se spukajo vodi
h glavnemu poslopju. Te antene oddajajo elektro-
magnetne valave, ki nosijo po vsem svetu moskovske
odclaje.
?..m...00mmen.............., 51[W
r
500v
I 1 ? 10 v 5?' 1
1 81-
I Neodvisni Modulirana
I ?senator stopnja I
I Modulator I
---J
Kabel nizke
frekveace k Moskva
3,0grodjec radijske postale RV. 1.
Tu vidimo pred nami dye popolnorna zaprti
lezni omari, To je srce postaje. ? To sta oscilatorja
au i kakor pravijo, krrnilni stopnji oddajnika. Eden
oci njiju je v obratu, drugi pa poCiva.
IT vsakem teh oscilatorjev je elektronka, ki pro-
izvaja e1ektri6no nihanje visoke frekvence.
Za pastajo RV-1 mora znagati frekvenca tags
nihanja 174.000 period na sekundo.
Elektronka 49
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Pod navadnimi pogoji se frekvenca nihanja, ki
ga proizvaja elektronka, lahko pray mono menjava.
Saj nanjo vpliva nestalna zunanja temperatura, pa
tudi najmanjga sprememba toka, ki ga dovajamo
elektronki. Frekvenca nihanja pa mora biti natanko
odmerjena, sicer hi bib o nemogoZe poslugati postajo.
Razlika od predpisane frekvence ne sme biti veeja
kakor deset period ve6 au i manj v ,sekundi. Elek-
tronka ne more zagotoviti tako stalne frekvence.
Kaj nal torej storimo?
V tej zadregi nam je prigla na pomoo posebna
lastnost kremenjaka. Ce izbrusimo iz kremenjaka
plokico in jo vkljuCimo v krog (elektronskega) osci-
latorja, bo oscilator proizvajal nataneno doloCeno
frekvenco, ki je odvisna edino, od razseinosti kre-
menjakove plcaice.
Da doseiemo ge veejo stalnost frekvence, imamo
plokico v posebni omarici ? termostatu, v katerem
se avtomatieno Yzdriuje stalna temperatura.
Tako je urejena tudi radijska postaja RV-1.
V vsaki elezni omari so razen terraostata s kre-
menjakovo plokico in oscilatorja ge tri elektronke,
ki oideujejo nihanje, proizvedeno v oscilatorju.
Da zagotovimo stalnost nihanja, je treba oscila-
tor strogo varovati tudi vpliva ostalih delov oddaj-
nika.
Posebno nevarna je glede na to eetrta elektronka,
se pravi eetrta stopnja oddajnika.
Delovni pogoji 6etrte stopnje se nenehoma spre-
minjajo, ker ravno ta stopnja sprejema po kablu iz
Moskve oja6eno nihanje zvane frekvence in ker se
tej stopnji to nihanje nalaga na nihanje visoke
frekvence.
Zato morata druga in tretja stopnja oddajnika ne
le ojakevati nihanje, ki ga proizvaja oscilator, temyee
50
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
imata ge drugo, pray tako vain() nalogo: da varujeta
krruilno stopnjo Ypliva eetrte elektronke.
Chit je nihanje zvoene frekvence naloieno na
visokofrekveneno nihanje, se zaene poslednje spre-
minjati v ritmu z zvoenim nihanjem. Tako )modulira-
mo? oddajnik.
Po ojaCenju in modulaciji doseiemo na eetrti
stopnji energijo 500 vatov. To energijo povpreeno
trogi navaden elektrieni gtedilnik.
Ta ge razmeroma majhna energija se poyeeuje
$ pomoejo elektronk na sledeeih stopnjah. Peta stop-
nja oddaja ie 5 kilovatov, gesta ? 50 in kone'no
sedma stopnja velikansko energijo 500 kilovatov. To
energijo 500 kw oddaja antena v prostor. Sedma ?
,moena izhodna stopnja x ? sestoji iz sedmih poseb-
nih, samostojnih blokov s syojimi elektronkami,
usmernikom, viri energije, napajalnimi stroji za kur-
javo elektronk itd. Hkrati je v obratu gest blokoy
poslednje stopnje, sedmi je pa v rezeryi.
Sorazmerno z narageanjem energije imarao na
posameznih stopnjah oddajnika vse moenejge elek-
tronke. Jasno je, da imajo naiveejo mo e elektronke
poslednje stopnje. Santo za segrevanje teh elektronk
v gestih blokih potrebujemo yee kakor 200 kw elek-
triene energije. Za njihove anode potrebujemo 1800 kw.
Poslednja stopnja trogi torej v celem nad 2000 kw. Od
te energije oddaja antena 500 kw v prostor, ostalih
1500 kw se pa izloCa na anodah v obliki toplote. Ta
velikanska energija, ki se pretvarja v toploto, bi hi-
poma raztopila anode in pokvarila elektronke, ee jih
ne bi neprenehorna hladili s tekoeo destilirano vodo.
To hiajenje je potrebno e od pete stopnje nadalje.
Ravnanje s postai.? je avtomatizirano in osredo-
toeeno na posebnem komandnem pultu. To so moigani
postaje, s katerimi upravlja deiurni iuenir. Signalne
51 4*
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
iarnice in aparati za merjenje, ki jih vidimo na tem
.pultu, nam povedo v svojem dogovorjenem jeziku,
kako delujejo in v kakem stanju so posamezne stop-
nje in agregati oddajnika. Ker je vse avtomatizirano,
je izkljueeno, da hi deiurni inenir napravil kako
napako, ko spu5ea postai? v obrat. Tako je tudi za-
gotovljena popolna varnost osebja, ki posluinje elek-
triene naprave. Ako so kjer koli odprta vratca do
delov oddajnika, ki so smrtno nevarni, tedaj se vi-
soka napetost samogibno izklopi in ne more biti
vklopljena, dokler vratca niso zaprta.
Avtornatizacija postaje omogoea najstroijo kon-
trolo delovanja vseh delov oddajnika in vzdriuje
tako pravilne pogoje za njihovo delo, kakrgne elovek
nikakor ne hi mogel dose& Tako se avtomatieno
vzdriuje stalna temperatura v termostatu s kremenja-
kovo plogeico, avtomatiena je tudi kurjava elektronk
oddajnika itd.
Zasligi se zvonec na telefonu. Moskva sporoea, da
se eez nekaj minut zaene oddaja in naroen, naj pri-
pravijo oddajnik.
De;iurni inienir se napoti k pultu. Na postaji se
zaslik rezki gla.s sirerte. To je znak za vse delavce
na postaji, ki morda ravno popravljajo au i pregledu-
jejo posamezne dele oddajnika, naj prenehajo z de-
lom.
De'iurni pritisne na to drugega za drugim celo
vrsto gumbov. Zaslik se priduAeno tleskanje in pra-
sket, signalne iarnice se po vrsti zasvetijo, gase aui
pa menjajo barvo svetlobe. Kazala ampermetrov
antene vzdrgetavajo in se odklanjajo iz lege, v ka-
teri so ntirovala. In glej, e kdiejo normalno napetost
toka. Oddajnik je vklopljen. Radijska postaja RV-1
je spregovorila v eter.
52
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004%06/23 : CIA-RDF'83-00415R004700130001-4
. -
Koeubej poroCit emit' Petru
V Pugkinovi pesnitvi )Poltava? so tudi tele
vrstice:
2,Kdo jaha tako pozno na konju
ob svitu zvezd in lune?
Cigav konj neutrudno dirja
ez nepregledno stepo?
Kozak hiti proti severu,
kozak se no6e oddahuiti
ne na polju, ne v dobravi,
ne po nevarnem prehodu 6ez reko
Kam se je vendar kozak tako podvizal? Zdi se
nam, da nosi
ovadbo proti zloeinskemu hetmanu,
ki Jo Kaubej pogilja earju Petru.
tUda ee se je kozak ge tako pouriI, oe ge tako
hiti, bo vendar potreboval mnogo dni, pa tudi tednov,
da preda poroeilo. Znano nam je na primer, da so
sprejeli v Ameriki poroeilo o vstaji dekabristov v
Petrogradu leta 1825 gele Cez dva meseca, sredi fe-
bruarja leta 1826.
2eleznice in parniki so res pospegili prenos vesti,
vendar pa njihova hitrost ni bila dovolj velika. Pismo
iz Moskve v Vladivostok potuje po ieleznici v naj-
boljgem primeru dva tedna. Kako pa je potem mo-
goee, da moskovski tedniki tiskajo poroeila o tem, kar
se je veeraj zgodilo na kakem otoku Tihega oceana
au pa v Juni Ameriki?
To lahko pray preprosto raz1oimo. Te vesti se
prenagajo s poinajo elektrienih sredstev zveze
telegraf a, telefona in radia. Ta sredstva so silno po-
spegila oddajo raznih poroeil, elektronske cevi so pa
omogoeile silno podaljganje te zveze.
53
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Ojaeevalne postaje, ki so v enakih presledkih
razporejene vzdoli iiene telefonske linije, omogaeajo
telefonske razgovore med ljudmi, ki so mnogo tisoe
kilometrov oddaljeni drug ad drugega. Razen tega se
E'en? zveze neprimerno smotrneje izkorigeajo s po-
moejo elektronke in tehnike visoke frekvence, ki je
zvezi z elektronko. Ce preidemo ad navadnih tele-
fonskih zvez po ici k visokofrekveneni (kanalski)
telefoniji, se lahko vrgi po dvojici vodov specialne
konstrukcije namesto enega samega razgovora hkrati
do tri sto razgovorov.
Po iieni all po radijski zvezi pogiljajo specialni
predstavniki naiega tiska svoja poroeila o novicah
v raznih dee1ah. Ti dopisniki TASS-a, telegrafske
agencije sovjetske zveze, so raztreseni po vsem svetu.
TASS oddaja sprejeta poroeila urednigtvom doma-
eih easopisov. Ce hi moral rabiti v ta namen iioni
telegraf au i telefon, hi bib o treba poslati posamezno
poroeilo vsakemu uredni5tvu au i v najboljgem pri-
meru skupini urednikev. Mnogo 1ae opravimo ta
posel po radiu. V tern primeru je treba vesti predati
same enkrat. Vsi pokrajinski in okrajni easopisi mo-
rejo hkrati sprejeti te vesti in jih takoj predati v
tisk. Tako dobiva tisk vse Sovjetske zveze po radiu
najnovejk vesti iz vseh krajev sveta.
Na zemlji, na nebu in na morju
Ko govorimo po medkrajevnem telefonu z odda-
ljenim krajem ali pa pagljemo brzajavko kam dalee,
navadno niti ne pomislimo, kako se vrgi ta razgovor:
po iici au i brezZieno. VCasih gre nag glas del pota po
iici, nato ga prevzame radijska postaja in ga odda
tisoee kilometrov dale e sprejemni postaji, potem pa
glas zopet nadaljuje svojo pot po iici. Tako je amo-
goe'eno linijam, da preskakujejo gorske hrbte, moevir-
54
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
ja, morja in druge kraje, kjer ni mogoee napeljati
Vendar pa ti skoki niso glavna vrlina, ki odli-
kuje radio pred drugimi sredstvi iveze. Ko napelju-
jemo vod, lahko obidemo moevirje, Cez morje lahko
poloiimo podvodni kabel in tudi gorske hrbte me-
remo na neki naCin premagati. Debra stran radia je
v tem, da radijske postaje, med katerinai se vigi raz-
govor, niso vezane na kako mesto, ampak lahko delu-
jejo ?med patio. Radio ?moven zvezo med kores-
pondenti, ki se premikajo. Ta izredna prednost radia
pred drugimi sredstvi zveze omogoea ladji, ki plove
po brezmejnem morskem prostranstvu, da lahko vsak
hip stopi v vzezo z .obalo; letalu, ki je na daljnem
preletu, pa omogoen, da ne zgubi zveze s svojim aero-
dromom.
Mnogo dogodkov poslednjih 10-15 let, ki so
vznemirili ves svet in so zapisani v zgodovini Move-
gtva, je v tesni zvezi z radiom.
Naj omenimo nekatere teh dogodkov!
Leto 1933.
30. septembra se je nad Moskvo dvignil stratostat
Na svojem letu se je dvignil vie nego kateri
koli stratostat pred njim ? 19.000 metrov. Take vi-
sok? se dotlej ni dvignil ge nihee. Stratostat je imel
s seboj navadno letalsko radijsko postai? in je z njo
ves as svojega leta vzdrieval stain? zvezo z zemljo.
Leto 1934.
13. februarja se je sredi polarnega ledu v Cukot-
skem morju ponesreeil parnik )Celjuskin< in se po-
topil. Potniki in posadka so se izkreali na led in so
sredi ledenih gromad postavili taborike.
Brez radijske postale bi bili Celjuskinei izgub-
ljeni. Toda radio je zvezal to .skupino ljudi, zapukeno
sredi veenega ledu, z domovino. Vsi prebivalci tabo-
rika na ledu so bili z letali sreeno prepeljani na
trdna tla. Ves as, dokler je obstajalo taborike, je
55
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
njegova zveza z ,Veliko zemljoc (Balikja zemlja)
delovala brezhibno in nepretrgano.
Leto 1937.
21. maja se je sovjetska polarna odprava izkrcala
na severnem tee'aju. Tarn je organizirala plavajo6o
znanstveno postajo, na kateri so ostali gtirje heroji:
Papanin, Krenkelj, Fedorov in girgov.
Na ledeni ploki so vdili znanstveno delo veli-
kanske vrednosti. Toda niti minuto se ti pogumni
moije niso uti1i osamljene in zapukene. Radio je
skrbel za nepretrgano zvezo z domovino, z Moskvo.
Sproti so jih obvekali o vseh dogodkih na Voliki
zemlji. Ves civilizirani svet je z napeto pozornostjo
poslukl novice o njihovem iivljenju in o uspehih
njihovega dela. In ko je zaCela razpadati ledena
ploka, na kateri je bib o njihovo taborike, so jih brez
zmegn jave in naglice prepeljali na suho zemljo.
18. junija, oh Atirih in pet minut se je dvignilo
rdeeekrilo letalo s Aeelkovskega aerodroma .pri Mo-
skvi in poletelo proti severu. To so bili ekalov, Baj-
dukov in Beljakov; ki so se odpravili na: grandiozni
polet iz Moskve 6ez severni teCaj v Severno Ameriko.
2e'eez dobro uro je vladna komisija za organizacijo
poleta sprejela prvi radiogram: )Poslugajte me na
valu 54.92 metrov! Oddajte mi na valu 53.24! Mo-
torna sluiba deluje dobro. Nagi Bajdukov.?
Od tea trenutka pa vse do kraja poleta radijska
zveza ni zgubila letala ,iz Oeic. V radiosprejeranem
oddelku moskovskega osrednjega brzojavnega urada
so se zbirale desetine radiogramov, ki so poroCali o
gibanju legendarnega letala. Radio je pazil na to,
kaldni so meteorologki pogoji za polet. Radio je spo-
roeal letalu, kaldno vreme je pred njim, vsem naro-
dom sveta pa radostne vesti o poteku poleta.
Ae se niso vrnili Ckalov, Bajdukov in Beljakov
v domovino, ko se je e druga junagca trojica
56
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDF'83-00415R004700130001-4
Gromov, Jumagev in Danilin ? od.pravila na drugem
rdeCekrilem letalu po isti poti Cez severni teenj v
Zedinjene driave Severne Amerike. Tudi ta polet
je pornenil sijajno zmago sovjetskega letalstva. Slavni
stalinski sokoli so prebili v zraku 62 ur 17 minut,
preleteli so 11.500 kilometrov in dosegli hkrarti dye
svetovni prvenstvi.
Radijska zveza je zopet dokazala odliCno kako-
vost svojega dela in je Castno izpolnila zadane ji
naloge. S pomaejo radijske zveze je bil gtab poleta
neprenehoma natanko obveken o pozieiji letala in
je imel ? to je e posebno vain() ? z njim nepo-
sredno obojestransko zvezo na velikem delu te gran-
diozne poti.
Ti primeri nam nazorno dokazujejo, kako izredno
vaIna je radijska zveza v letalstvu, na podroe-ju se-
vernega tee'aja in na morju.
Aladio in letalstvo?, pie heroj Sovjetske zveze
Pajdukov, ?sta dandanes nerazdeljiva eelota. Radio
ne le, da je ozdravil letalstvo gluhosti, ampak je po-
stal tudi zvest krmar, ki kdie letalu pravo smer na
njegovi poti skozi temno noe, skozi zavese oblakov in
stragno meglo, ki vse zagrinja v svojo neprodirno
odejo. Tako varno vodi pilota od enega aerodroma
do drugega.?
Tudi heroj Sovjetske zveze Krenkelj poudarja
vainost radia v Arktiki in pravi: ?Brez pretiravanja
lahko reCerao, da hi bib o za polovico manj CloVeglih
iivljenj zgubljenih v boju za osvojitev Skrajnega
severa, ee hi e prve arktiene odprave imele radijsko
zvezo. Velikanskega dela, ki ga je zahtevala osvojitev
severne morske poti, Si ne moremo niti misliti brez
take zveze. Saj nam eclino radio omogoZa, da vrgimo
vremensko sluibo in vzdrIujemo zvezo s parniki in
letali.?
57
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001300014
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Bodisi de all sneg...
Kakgno vreme bo jutri? To vpraganje mnogokrat
yznemirla veliko ljudi. S tern vpraganjem si ubija
glavo kolhoznik, letalec, ielezniear in pomorgeak. Pa
tudi vsakdo izmed nas dostikrat ieli vedeti, kalano
vreme bomo imeli; neprieakovan de 'Z au i mete
lahko postavita nage naerte popolnoma na glavo. De-
javnost veCine ljudi je zelo odvisna od vremena. Zato
je zanje tako vain?, da bi bile mogoee vreme napo-
vedati in vnaprej uganiti.
Meteorologi so po temeljitem proueevaniu vzro-
kov vremenskih sprememb prigli do zakljueka, da
bodo lahko samo tedaj z uspehom sestavljali vremen-
ske napovedi, ee bodo imeli pred seboj sliko vremen-,
skih razmer ne le v svojern kraju, temvee take rekoe
P0 vsem svetu. V ta namen so po vseh deielah orga-
nizirali obseino mrao meteorologkih postai, ki ne-
nehoma opazujejo vreme. Opazovanja posameznih
postai pa imajo pravo vrednost le tedaj, e jih osred-
nji meteorologki institut tiste deiele eimprej sprejme.
Ta institut izmenja svoje meteorologke podatke nemu-
doma z instituti drugih deiel in tako lahko sestavi
vremensko karto vsega sveta, opiraje se na opazova-
nja sto in sto domaeih in tujih meteorologkih postal.
Cim veekrat sestavljamo te karte, tem nataneneje
nam kaiejo, kako se vreme menja, tern zanesljivejge
bodo vremenske napovedi.
Oddaja meteorologkih opazovanj znatno obreme-
njuje radijske postaje. Cisto izkljueeno je, da bi i?
telegraf au i telefon mogla zmagovati tako velikanski
material. Edino radio je mogel zagotoviti izredno
naglo oddajo podatkov o opazovanjih velikanske
mreie raeteorologkih postal-. Cele opazovanja take
postaje, kakor je bila postaja ,Severni teeaj?, ki so
Jo gnali morski tokovi in veter po svoji volji, so
58
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
lahko neprenehoma prihajala v roke meteorologov.
Govoree o pomenu radijske postale, je heroj Soviet-
ske zveze I. D. Papanin dne 18. februarja 1938 za-
pisal v svoj dnevnik: ?Meteorologi in sinoptiki vsega
sveta so ji lahko hvaleini: gtirikrat dnevno smo pa
tej postaji oddajali poroeila o vremenu v osrednjem
Polarnem bazenu.<
Na temelju radijskih poroCil je postal? mogoCe,
da sestavljamo vsakih gest ur vremensko karto. Te
karte vsebujejo poroCilo o stanju vremena po vsera
svetu v teku teh es till ur, poroCilo, ki je presenet-
lily? po svoji obseinosti in po svoji raznolikosti.
Toda radio ne sluii raeteorologiji le za to, da
pogilja poroCila o svojih opazovanjih, temvee omo-
goea v cell vrsti primerov tudi samo izvrgeva-nje teh
opazovanj. Kako pa hi sicer izvedeli, kolik je zraeni
pritisk, temperatura all vlalnost zraka na vigini 25 do
30 kilometrov nad zemljo, e ne more nobeno letalo
tako visoko? Tudi v tem primeru nam poraaga radio.
Posebna priprava ? radiosonda (sestavljena iz elek-
tronskega oddajnika in specialnih aparatov) se dviga
s pomoejo majhnega zraenega balona in po radijski
zvezi avtomatieno sporoea rezultate merjenj soraz-
memo z vigino, ki Jo doseie balon.
Po radiotehnienih raetodah raziskujemo tudi
strukturo in stanje ge vigjih plasti ozraeja. Domneve
o strukturi najvigjih plasti atmosfere, kakih 400-500
kilometrov nad zemljo, temelje predvsem na analizi
zakonov, po katerih se radiovalovi v teh plasteh
odbijajo in lomijo, in po katerih jih te plasti
.vpijajo (absorbirajo). Po vsej zemeljski krogli je
razdeljenih na desetine tako imenovanih ionosferskih
postai, ki opazujejo najvigje ahmosferske plasti.
Radij-
ska tehnika je izredno vain? sredstvo za meteurologe.
Brez radia in elektronke hi bila vremenska sluiba
popolnoma brez moi in. znanstvene prognoze hi bile
nemogoee.
59
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001300014
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Snemanje zvolcti
6. novembra 1. 1943 zveeer je vsa Sovjetska zveza
s pritajenim dihom poslugala govor svojega ljublje-
nega voditelja in yojskovodje o gestindvajsetletnici
Velike oktobrske socialistiene revolucije.
Stalin je govoril o uspehih vojne z nemgkimi
fakstienimi osvajaei, o uspehih preteklega leta, v
katerem smo doiveIi temeljit prelom v poteku vojne,
o pomoCi, ki jo vse ljudstvo izkazuje fronti, in nje-
gove preproste, modre besede je poslugalo razen po-
slancev moskovskega sovjeta ge ma milijone ljudi. V
sonenem Tagkentu, v oetri zimi arktienih krajev, v
daljni Sibiriji in ma bojnih ertah Domovinske vojne
so Si ljudje prizadevali, da me presligijo niti cue nje-
gove besede. Tedaj se je zaeulo v dvorani gromoyito
ploskanje in splogen smeh. Ta smeh, ki je nastal v
Kremlju, je bil sligati po vsej Moskvi; razgiril se je
eez njeno periferijo in pohitel od mesta do mesta, od
kolhoza do kolhoza po vsej nagi girni domovini. Sku-
paj s poslanci v Kremlju so se smejali obdelovalci
bombaievih nasadov v Uzbekistanu, drvarji v Arh-
angelsku in ribiei Daljnega vzhoda. Vsa naga deiela
se je smejala, ko je poslugala Stalina, kako se je z
neusmiljeno, unioujoeo ironijo posmehoval Hitlerje-
. vim petoliznikom, ki so sanjali, da bodo pri nas dobili
piroge in krofe, sedaj so si pa ubijali glavo, Ikako
hi koneali vojno in odnesli eira manj modrie in
bunk.
Minnla je noe. Ob zori so radiovalovi spet ponesli
po vsem svetu dobro znani, mirth glas. Nesli so s
seboj vse njegove odtenke, nezlomljivo silo stalinske
logike, fith humor neusmiljene ironije in trdno pre-
prieanje, da bod.o nemgki fagistieni osvajaei v naj-
krajgem easu koneno uniCeni. Zopet se je razlegla
burja odobravanja, s katerim so udeleienci slavnost-
60
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
nega zasedanja zdaj pa zdaj prekinjali voditeljev
govor. Pridobitve na podroClu snemanja zvoka so
omogoeile, da je govor velikega Stalina ohranjen in
da ga bodo tudi potomci v daljnji bodoenosti mogli
poslugati.
Vsak veCer poslugamo v tisoeih projekcijskih
.dvoran glasove priljubljenih umetnikov, glasbenikov,
pesnikov in ueenjakov.
Rano intro. Radio zaeenja svoj dan z dravno
himno Sovjetske zveze. Himno poje pevski zbor pesmi
Rdeee armade in plesov ZSSR, odlikovan z redom
rdeeega prapora. ? Kaj se res vsako intro navse-
zgodaj zbirajo v gtudiju vse te stotine umetnikov?
Net Vsi ti umetniki mirno spe. Namesto njih
)nastopa? zvoeni posnetek (fonogram).
Radio se oglasi: ? poslugajte rusko narodno
pesem ,Ej nhneml` Poje aljapin.?
Kdo? galjapin? ? Saj je e davno unarl.?
?Da, res je. Toda njegov glas je posnet za vselej.?
Na polarno postal? je priletelo pogtno letalo.
V kuverti, naslovljeni enemu izmed zimovalcev, je
mala celuloidna plogen z napisona ?govoreee pismo?.
Ko so nastavili to plea? na gramofon, so zasligali
glasek malega sineka tega uslu'ibenca polarne po-
staje. V oeeh sreenega oeeta so zablestele seize...
Zvoeni posnetek ? to je umetnost fotografiranja
obdajajoeega nas sveta zvokov. Ta urnetnost je po-
stala mogoea, ko je elektronka doiivela tako izreden
napredek. Res smo imeli fonograf in njegovega na-
slednika gramofon ge pred elektronko, toda poslugati
koncerte visoke umetnigke vrednosti z gramofonskih
ploge ? o zvoenem kinu in zvoenem filmu sploh
ne govorimo ? je bile mogoCe girokim budskim
nanoiicam gele po iznajdbi elektronskih naprav ?
fotocelic in elektronk.
61
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
4. poglavje
ELEKTRONSKI DELAVEC
Stokrat hitreje
V enem izmed znanstvenih raziskovalnih institu-
toy Akademije znanosti ZSSR so izdelali naert kom-
plicirane priprave za visoko napetost. Podobne pri-
prave ni bib o nikjer in nikoli. Ne le v Sovjetski
zvezi, ampak tudi v inozemstvu so nepotrpeiljivo pri-
enkovali, kdaj bo ta priprava izdelana in predana v
obratovanje.
Koneno je bilo delo e skoraj koneano. Za pre-
vzem priprave je bila doloeena posebna komisija,
katere Mani so bili najznameniteigi ueenjaki deiele.
Naenkrat pa se je pripetila nesreea. Teika kovinska
elektroda je padla na kompliciran porcelanski izola-
tor posebne oblike, ki je sluiil kot nosilec najvai-
nejgega dela priprave, in ga razbila na drobne kosce.
Namegeenci instituta so bili obupani. Morali hi odlo-
iiti izroeitev priprave in njeno predajo v obratovanie
za celih 40 dni au i pa ge vee. Za izdelavo, sugenje in
iganje izolatorja je bib o potrebno veliko easa. Samo
za sugenje je bib o treba 25 dni.
Kaj storiti? Morali so razstaviti pripravo, ki so
jo sestavili s tolikim trudom. Eden izmed inienirjev,
ki so sodelovali pri montaii, je nekam izginil in nje-
govi tovarigi so bili preprienni, da je zbolel. Toda z
njegovega doma so sporoeili, da ima toliko dela, da
nekaj dni ne bo mogel spati doma. Sledeei (Ian ni
prigel na delo in tudi tretji dam ga ni bib. Vsi so
bili razburjeni. Edino glavni inenir tovarne je ostal
miren, na vpraganja ni odgovarjal au i pa se je
}Kaj pa je na tern eudnega? Razbili so izolator, pa
se je moi iz obupa udal pijaelc
62
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R0047001300131-4
Minili so trije dnevi. Pred glavno zgradho tovarne
se je ustavil, tovorni avtomobil. Na njem sta bila dva
zaboja. Iz goferjeve lopice je skoeil pogregani
Na njegovem utrujenem, neobritem lieu je igral za-
dovoljen nasmeh. Preskakovaje po tri stopnice v en
mah, je ta trenutek pohitel v laboratorij in e na
pragu zavpil: 24zo1atorje sem pripeljal! Pomagajte
mi, da jih iztovorimo, potem pa na delo!?
Njegovi sodelavci so ostrmeli. Takih izolatorjev
ni nihee nikjer in nikdar izdeloval in izkljueeno je
bib, da hi jih bil nekje nagel e izdelane. e manj
pa je bib o mogoee, da jih je kdo izdelal v ?treh dneh.
)1(aj pa ste se zazijali vame, kakor da sem padel
z lune?? je inenir z veselim vzklikom prekinil na-
stali molk. ?Pravim yam, da sem pripeljal izolatorje.c
?Ce hi bil padel z lune, bi bib o manj Cudovito,c
se je oglasil Men sodelavcev. }Kako se ti je pa po-
sreeilo, da si jih nagel??
1.Ne nagel, ampak izdelal,? je odvrnil priglec.
,Izdelal?? so v en glas vzkliknili navzoCi. ,Ti si
jih torej pripeljal surove??
?Kaj pa ge! Vse lepo po vrsti! Izdelali smo jih,
posugili in gali. Tak pojdimo jih iztovorit; potem
yam vse povem.?
Ko so prenesli izolatorje v laboratorij, je povzro-
eitelj tega dogodka zaeel pripovedovati svoje prigode.
>Kai raislite, kdo mi je pomagal izdelati izola-
torje v tako kratkem Casu? Elektronka! Izolatorje
smo sugili po novem naeinu, v polju visoke frekvence,
kakrgno imamo v kondenzatorju (elektronskega)
oscilatorja. Te metode sem se sponmil, ko se je razbil
izolator. Nisem pa vedel nie natanenejlega o tem.
Moral sem se lotiti raziskovanja in pogajanja. To mi
je vzelo nalvee easa ? gest in dvajset ur. Potem ,smo
porabili gtiri ure za priprave in nekaj vee kakor dye
un i za izdelavo izolatorjev. Za vsak slueaj smo izde-
63
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
lali dva. Potem pa se je zaeelo najteije ? sugenje.
Poprej smo sugili izolatorje v toplotnih sugilnikih
pet in dvajset dni in ge smo morali od petih gtiri
zavreei kot neuporabne, tako da nam je instal samo
eden. Obljubili so mi, da mi posuge moja dva izola-
torja v gestih urah. Sest ur sem se tresel kakor v
mrzlici. Ko so zaeeli vie& izolatorja iz kondenzatorja,
me ie nage niso yee hotel? nositi. Toda vse se je
sreeno konealo. Oba izolatorja sta najboljge kakovo-
sti, brez vsake gubice au i razpoke. Z?anje, hlajenje
in pripravo za prevoz smo porabili ge nekaj vee kot
trideset ur. In vidite, e niso minili niti trije dnevi
Pripravo so izroeili v obrat toeno oh doloeenem
easu.
Elektionka v industriji
V poslednjih letih je prodrla elektronka v naj-
razlfenejge panoge ljudskega gospodarstva.
Ravnokar smo .jo sreeali pri sugenju kerarnifenih
izdelkov. Pray tako pa lahko sugimo tudi svei les,
Caj, tobak. Za kaj gre v teh primerih?
Znano nam je e, da v krogu, ki sestoji iz tuljave
in kondenzatorja, s pomoejo elektronke lahko vzbu-
dime, nihanje elektriene energile.
Kakor niha nihalo ure zdaj na levo, zdaj na
desno, tako teee elektriena energija, ki je v krogu,
zdaj v tuljavo, kjer se zbira v obliki magnetnega
polja, zdaj v kondenzator in se v njem kopiei v obliki
elektrienega polja. Ce ura ne hi iraela vzmeti all
uteii, hi nihalo zanihalo in se ustavilo. Pray tako hi
tudi elektrieno nihanje hitro prenehalo, ako ne bi
bib o elektronke. Pero v un i in elektronka v nihalnem
krogu pa ne dovolita, da se nihanje ustavi. Frekvenca
nihanja je odvisna ad velikosti tuljave in kondenza-
64
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
torja ter se menjava ad nekaj desetin do mnogo mi-
lijonov v sekundi.
?Tako torej nastane v tuljavi izmenif6no magnetno
polje, med plogami kondenzatorja pa izmenieno
elektriCno polje.
Ce v ta polja postavimo kak kovinski predmet,
tedaj v elektriCnem polju ne opazimo na predmetu
nikakth sprememb, v magnetnem polju se pa predmet
silno segreje. Pri tem Ire zanimivo to, da samo po-
Shema nihalnega,kroga.
vigina predmeta iziareva toploto, znotraj pa predmet
lahko ostane popolnoma hladen. GloboCina, do katere
se predmet segreje, je tern manjga, im veCja je
frekvenea.
Popolnoraa drugaee e s predmetom, ki je izdelan
iz kakega neprevodnega materiala ? dielektrika. Tak
predmet se segreje v elektriCnem polju kondenza-
torja, v magnetnem polju -tuljave pa ostane hladen.
Nasprotno kakor kovinski predmet, iziareva tak di-
elektriCen predmet toploto iz vse svoje masc. Tako
enakomerno segrevanje vse mase materiala moremo
doseel le s pomoCjo elektriZnega palja. Pri vseh dru-
Elektronka 65
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
gih naeinih segrevanja se najprej segreje povrgina
predmeta, potem gele njegova notranjost.
Veliko vainih in zanimivih primerov rabe elek.-
tronke v industriji sloni ravno ma tem, kako vpliva
na razne vrste materiala izmenieno elektrieno aui
magnetno polje.
nedavno so material sugili s toplim zrakom.
Ko je zrak kroi1 okrog materiala, ki ga je bib o treba
sugiti, ga je segreval in tako je vlaga s povrgine pred-
meta izhlapevala, vlaga iz notranjosti predmeta pa
se je girila V zunanje plasti. Ce se je vlaga iz notra-
njosti ravno tako hitro girila v zunanje plasti, kakor
je tu izhlapevala, se je material enakomerno sugil in
se ni pok5zil. Ako pa v tem ni bib o pravega soraz-
merja, so se razne plasti neenakomerno sugile in ma-
terial je jel pokati, kakor poei Oda za eaj, e vlijeg
vanjo vrele vode.
Material, ki ga sugimo v izmenienem elektrienem
polju visoke frekvence, se segreva hkrati po vsej
svoji masi; ker pa vlaga iz zunanjih plasti izhlapeva,
se povrgina do neke mere hladi. Vigja temperatura v
notranjih plasteh hitro preiene vlago iz notranjosti
materiala in mono skrajga njegovo sugenje.
Izmenieno elektrieno polje visoke frekvence ra-
bimo ne le za sugenje keramienih izdelkov, a.mpak
tudi nmogih drugih vrst materiala.
Zelo dobro se sugi les. Da izsugimo s toplim, zra-
kom kvadratno rezan hrastov tram s stranico 10 cm
(}moral(), potrebujemo sto dni. Pri tem ?pa moramo
raennati z veliko kolieino manjvrednega blaga. Ce
hitrost sugenja podvojimo, bodo skoraj vsi trami raz-
pokani. Ce pa sugimo iste hrastove trame v elektrie-
nem polju moenega oscilatorja, bodo v nekaj urah
docela suhi in manjvrednega blaga ne bo skoraj nie.
Caj, tobak in nekateri drugi aromatieni pridelki
se v elektrienem polju visoke frekvence hitreje sue,
66
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
razen tega pa je njihova kakovost znatno boljk, ka-
kor e hi jih suili kako drugaCe.
2ivi1a, ki jih hoeenno konservirati, segrevamo v
parnih kadeh do doloeene temperature. Tisti del kon-
servne vsebine, ki je tesno oh steni posod, se raz-
kuta, zgubi hranljivost in kvaliteto okusa, v notra-
njosti posode se pa morda niti ne pregreje. Ce pa
segrevamo ivila v elektrienem polju visoke fre-
kvence, se pregrejejo enakomerno po vsej svoji masi,
ne da hi se pri tem razkuhala, ter popolnoma ohra-
nijo svojo hranljivost, aromo, prirodno barvo in okus.
S pomajo elektronskih visokofrekvedenih na-
pray moremo topiti makobo iz odpadkov v klavnicah.
Makobe se pri tern ne prisnnode in so boljk kako-
vosti.
Veliko se izkorgea v industriji lastnost kovin,
da se segrevajo v izmenienem magnetnem polju vi-
soke frekvence. Metalurgi so konstruirali posebne
peei ? imenujemo jih indukcijske peei ? v katerih
tale kovine in rude najboljk kakovosti. V teh peeeh
nasujemo kovino, ki jo e1irno raztaliti, v magnetno
polje tuljave. Izbrati moramo nizko frekvenco nihaj-
nega kroga, zato da se hkrati segreje vsa masa ko-
vine. S pomoejo indukcijske peei je zagotovljena po-
polna eistost taljenja in izkljueena moinost, da hi
dospele v raztaljeno snov gkodljive primesi au i plini.
Cudovita lastnost izmenienega magnetnega polja
visoke frekvence, da segreva samo zunanje plasti ko-
vine, nam omogoea, da kalimo jeklene izdelke
strumente samo na njihovi povrgini. Ce izberemo pri-
memo frekvencp oscilatorja, moremo kaliti kovino
do ielene globine, notranjost pa ostane pri tem ne-
prekaljena. Tak nakin kaljenja daje povrgini kaljenih
instrumentov potrebno trdoto in zmaniguje iajih ob-
rabo, ne pa tudi njihove trpeinosti.
07 5*
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Raziskovanje notranjosti zemlje
Kovine so tako vane, da jih ne moremo dovoll
visoko ceniti. Od ogromne oklopnice do zlatih zob in
od elektrienega kabla do Caine ilike Tse to je
kovina. Ne moremo si misliti iivljenja sodobne
druibe brez kovin. Pa ne le sodobne druibel Po ko-
vini, ki so jo v kaki dobi naive rabili, imenujemo
cele dobe razvoja Olovegke druibe. Tako poznamo
bronasto dobo, ielezno dobo...
Najrazsipneigi unieevalee vseh mogoeih kovin je
voina. Tanki, topovi, municija, letala, bombe, naboji
? vse to je iz kovine. Vse to se neprenehoma trogi
v bojih in se mora spet in spet dopolnjevati.
Od kod pa dobivaano kovine?
Kakor yam je znano, dobivamo najvee kovin iz
zemlje. Veasih so rudna 1eia tudi na povrAini zem-
lje. Toda to so redki primeri. Naiveekrat so pa leii-
gea globoko pod zemljo in zato moramo zemljo na-
fanko raziskovati.
Ae do nedavna se je raziskovanje vrilo takole:
Najprej so geologi proneevali zemljiACe. Ce so
zakljueili, da so na tern zem1ji?morda rudna
ilea, so raziskovalci zaeeli kopati navpiene iskalne
juke in vodoravne zaseke (jarke). Tako so navadno
nagli rudo, ee ni 1eaIa pregloboko. Ce so bila pa
ieiia bolj globoko v zemlii, tedaj tako iskanje ni
imdo uspeha in le v posameznih primerih so mogli
po posrednih znakih ugotoviti, da ruda 1ei globlje
v zemlji. Za iskanje v veeji globini so bila potrebna
posebna rudarska globinska dela, ki so segala do ne-
kaj desetin metrov globoko v zemljo. Te vrste sle-
dilna dela so bila zelo paeasna in draga.
Poznali so tudi cenej-gi naein sledilnih del --
vrtanje, ee so namree vrtali v zemljo luknjo, ki je
veasih segala do tisoe metrov globoko. Bili so pri-
68
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06123,: CIA-RDP83-0.0415R004700130001-4
men, ko je bila luknja izvrtana vgtric z rudno
ne da bi jo odkrila, in tako so sledilna dela arida
brez uspeha.
Toda spet je prigla elektrika na pomoe razisko-
valcem. Izkazalo se je, da lahko izkorikamo za raz-
iskovanje rudnih 1ei?elo vrsto razliCnih elektri6-
nih meted. Tako se je razvila nova znanstvena panoga
sledenje po elektriCnih (geofizie'nih) metodah.
Poslednja pridobitev te vede je ?raziskovanje s
pomoe'jo elektromagnetnih valov, ki jih proizvajajo
in sprejemajo ? kakor nam je znano ? elektronke.
Ce ugotovimo, kako se ti valovi girijo po zemeljskih
plasteh, hkrati na globoko preigCemo zemeljsko skorjo
in ugotovimo njene neenakomernosti, to se pravi do-
loeimo, kje je pod zemljo voda au pa so rudna
Ta novi naCin raziskovanja z elektronkami je
silno pospegil in pocenil sledilna dela. Dandanes sko-
raj ni raziskovalne odprave, ki bi ne bila opremljena
z elektronskimi aparati.
Kamen modrosti
Znan pregovor pravi: )Kolikor ljudi, toliko oku-
soy?. In res so okusi zelo razlieni. Enemu se zde vse
pridobitve elektronske tehnike in raba elektronk na
najrazlfenejlih podroCjih neverjetna, presenetljiva,
Cudena, drugi pa pravi: ?Kaj pa je posebnega na
tem, da po radiu prenagajo koncerte, fotografije all
celo gibajoe'e se slike? Ali pa, da je Krenkelj z Zemlje
Franca Jokfa, 6e ne celo s severnega tee'aja, govoril
z odpravo admirala Byrda (Berd), ki je bila nekje v
bliini juinega teeaja? To so res imenitne stvari, toda
kaj je 6udovitega na tem? Nio drugega kakor radio-
oddaja! Cudodelna Aladinova svetilka je pa delala
prave 6udeie. Poskusite vendar s svojo elektronko
69
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
napraviti zlato au i kakrgne koli dragocenosti, kakor
jih je napravil Aladin za darilo sultanulc
Toda tudi v tem primeru je elektronka uspela,
da dokaie svojo eudodelno inoe.
Znanstveniki-fiziki so v teku poslednjih dvajset
au i trideset let odkrili mnogo skrivnosti v svetu ato-
ma. Pron.&li so ne le najvdinejge lastnosti atomskega
jedra, ampak so se tudi naueili razbijati ta jedra in
jih zopet zdruievati, se pravi pretvarjati eno snov v
drugo. Uresnieile so se naposled sanje alkimistov, ki
so iskali ,kamen modrosti?, da bi z njim spreminjali
svinec in druge kovine v zlato.
Ko so razbijali atomska jedra, se je u6enjakom
posreeilo, da so dobili ne le zlato, ampak tudi tisoe-
krat draije radioaktivne snovi.
Toda ge vee, ueenjaki so dobili na ta naein ne le
prvine, ki so bile ie prej na nagi Zem1 ji, ampak so
ustvarili take nave prvine, ki imajo veejo atomsko
teio kakor najteija prvina na Zemlji ? uran. Ko so
tako spoznavali skrivnosti atama, so ueenjaki prigli
do sklepa, da sta materija (snov) in energija nekaj
enotnega in da se lahko pretvarjata druga v drugo,
podobno kakor ena oblika energije lahko prehaja v
drugo, na primer elektriena energija v mehanieno aui
toplotno.
Uspelo je tudi doloeiti ekvivalent* za pretvarja-
nje materije v energijo. Ta ekvivalent je neverjetno
velik. S pretvoritvijo 1 grama materije v energijo bi
dobili 25 milijonov kilovatnih ur. Toliko energije
proizvaja elektrocentrala na Dnjaprit komaj v dveh
dneh.
Ko bodo v bodoenosti ueenjaki natanko proueili
atomsko jedro in obvladali notranje atomske procese,
* Ekvivalenten pomeni enakovreden, istoveten.
70
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R0047001300014
bodo Clovegtvu na razpolago take moinosti, ki si jih
danes niti Predstavljati ne moremo.
No, kaj pa ima elektronka s tern opraviti?
To, da so pri proueevanju atoma in njegovega
notranjega ustroja veeino vpraganj reili pornoejo
duhovitega aparata? ciklotrona; nalvainerk del toga
aparata je pa elektronka. Glavne uspehe pri pretvar-
janju ene snovi v drugo, tako zlasti pri pretvarjanju
iivega srebra v zlato, so dosegli s pomajo ciklotrona.
Tako torej lahko napravi elektronka tudi ta en-
de namree zlato in druge dragocenosti.
Elektronka in zvezde
Znan astronom, ki je pol svojega iivljenja prebil
pri daljnogledu ter opazoval in raziskoval zvezde,
komete in planete, je nekoe priSel do Cudnega sklepa,
da so oei popolnoma nerabno sredstvo za opazovanje
neba.
)0ko je muhasto,c je dejal, in netoeno. Lahko
se neverjetno zmoti. Ne govore zaman o cenitvah ,po
videzu`. Konec konca se oko tudi pray lahko utrudi.c
Ali torej mislite vohati au z jezikom pokukti
svoje zvezde v teleskopu?? se je ?poa1i1 eden nje-
govih sobesednikov.
,)Vohati au i ne, toda za astronomska raziskcrvanja
je treba zamenjati vid s kakim popolnejgim sred-
stvom za opazovanje.c
? In res je kmalu fotografska plogea nadomestila
oko. Plogen jasno pokaie tudi slabe, silno oddaljene
zvezde in nam omogoen, da jib proueujemo v mirnem,
udobnem prostoru, pri dnevni svetlobi. Opazovanja
niso vee subjektivna in odvisna od individualnih na-
pak opazovalca. Fotografski posnetki so postali ne-
ovrgljivi dokumenti.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Pa tudi fotografska plogen nam ne nudi moinosti>
da hi natanko doloeili ,svetlobo zvezd. In vendar mo-
rejo astronomi celo vrsto vpraganj regiti edino z naj-
nataneneigirai merjenji svetlobe. In tudi v tem pri-
meru jim je pomogel izredno precizen elektronski
aparat ? fotocelica. Fotocelica z elektronskimi ojaee-
valniki je omogoeila astronomom, da vrge razna mer-
jenja svetlobe s take natanCnostjo, ki jim popolnoma
zadostuje. Fotocelica je mnogo natanenejk kakor
fotografska plogen.
Fotografska ploka, ki zbira med dolgotrajno
ekspozicijo sveflobo daljnih zvezd, ima za sedaj Ae
prvenstvo glede na prodiranje v daljave vsemirja.
Toda astronomom je to le premalo. Vendar pa za
sedaj e ni mog,oCe poveeati obCutijivosti ploke. Ken-
struirati daljnoglede z vejo poveeavo je pa Ono
NaiveCji teleskop ima zrcalo s premerom pet
metrov, astronomi hi pa hoteli dose& take daljave
zvezdnega prostranstva, da hi morali teleskopi imeti
zrcala s premerom nekaj sto metrov.
Zdelo se je, da ni izhoda iz te zagate, toda spet
so poraagali elektronski aparati. Francoski astronom
Lallemand (Lalmtin) je konstruiral posebno kombi-
nacijo fotocelice in fotoaparata ter tako dosegel, da je
mogoCe fotografirati tudi zvezde, ki so stokrat manj
svetle kakor tiste, ki so jih po navadnem nainu foto-
grafiranja z isto plogeo in z istim teleskopom e mogli
posneti. Ta naein fotoelektronskih posnetkov sicer
res e vedno povzroen znatne teiave, vendar pa lahko
upamo, da so te teiave same za6asne in da jim bodo
pray knialu kos.
Vseznalci
Razen v radijski tehniki so elektronsk: aparati
povzroCili ge v eni stroki elektrotehnike pravcati
prevrat ? v merilni tehniki.
72
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Izum merilnih elektronskih aparatov in T zvezi
s tern nove metode merjenja so obogatile znanost in
pospegile razvoj mnogih Ted.
OjaCevalnik z elektronkami je znatno izboljgal
razne elektriene merilne priprave ter jim dal TeCio
preeiznost in obeutIlivost; omogoeil je tudi merjenje
tako majhnih ko1iin, na kakrgne poprej ge misliti
nismo mogli. Postal? je na primer mogoee meriti tako
majhne napetosti, kakor jih najdemo pri reakciji
iivcev; tako gibke elektriene toke, kakor jih imamo,
kadar po vodu prehaja le nekaj elektronov v sekundi;
tako majhne razdalje, kot so razdalje med atomi
molekuli; tako majhne Casov-ne presledke, kakor so
potrebni, da preskoei iskra v iskrigeu; tako majhno
intenziteto svetlobe, kakor jo imajo daljne zvezde.
Fotocelice so nam omogoeile, da vrgimo najraz-
lienejga merjenja svetlobe s toliko natanenostjo, ka-
krgne preje nikakor nismo mogli doseei.
Merilne priprave z elektronkami in fotocelicami
pa ne rabimo samo za fotometriene meritve in za
merjenja malih koliein.
? Poznamo veliko gtevilo bistroumno sestavljenih
zanimivih merilnih aparatov za najrazlienejga mer-
jenja v elektrotehniki, akustiki in fiziki.
Dostikrat so elektronski merilni aparati zelru'ieni
s pripravami za raznovrstno avtomationo reguliranje.
Imamo na primer aparature, ki hkrati merijo in avto-
matron? uravnavajo vlaInost, temperaturo, elektrieno
napetost.
Elektronski aparati, ki so se udomaeili v indu-
striji, olajgujejo in pospegujejo produkcijo industrij-
skih izdelkov. Kot zanimiv primer take izredne po-
spegitve v produkciji naj navedemo zanimivo apara-
turo za regulaeijo ur. V tovarnah in urarskib delay-
nieah navadno porabijo dosti easa za uravnavanje ur.
Da ugotove, au i ura prehiteva au i zaostaja, morajo
73
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001300014
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
uro dosti dolgo opazovati. S posebno pripravo je pa
maga& ugotoviti v nekaj sekundah, au i ura prehiteva
au i zaostaja. Za popolno urav-navo ure z natanenostjo
10-15 sekund na dan porabijo vsega skupaj kakih
5 minut.
Zadnja leta se je v celi vrsti deel zelo razgirila
tako imenovana elektronska avtomatika no le v indu-
strijskih podjetjih, ampak tudi v prometu in celo v
gospodinjstvu. To so mehanizrni in priprave, katerih
delovanje avtomatie'no uravnavajo razni elektronski
aparati brez e'loveka.
Elektronska avtomatika je znatno pospegila in po-
cenila proces proizvodnje, zageitila je delavce na
ne-
varnih delovnih mestih, omogoeila hitro, nataneno in
stalno kontrolo izdelkov in poboljgala njihovo kako-
vast.
Najvainejgi in, rekli bi, stalni sestavni del avto-
mati&iih naprav je fotocelica. Za zvanim filmom in
televizijo je avtomatika tisto podraje, kjer se foto-
celica najve6 rabi.
Avtomationo upravljanje s pomoejo fotocelice se
nestrokovnjakom dozdeva kot kaka e'arovnija. Saj je
res skoraj neverjetno, da svetlobni iarek, ki ga oko
'eesto sploh ne vidi, lahko poiene au i ustavi velikanski
tiskarski stroj, ki natisne 100 izvodov v sekundi, aui
pa, da more brez :poinoe"i e'lovekovega aesa odbrati
razne izdelke po barvi, obliki, razsdnosti, prozornosti
au i po drugih znakih.
Fotocelice nam sIuijo za stotiiae avtomatienih
naprav. Sem spadajo vrata garaie, ki se sama odpi-
rajo, ko jih obsvetijo iarnice avtomobila. Vodometek
pitne vode, ki zaene delovati, ko se nadenj skloni
elovek; vkljueenje razsvetljave, ko nastopi mrak,
eksplozija min, ee kdo poskuga, da bi jih dezaktiviral,
in cela vrsta drugih avtomatienih naprav.
74
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
5. poglavje
'NEPRICAKOVANA SRECANJA
Boljge od najboligega
3,Naslov brez smislac, baste rekli. 2,Saj to ni mo-
p:16e. Stvar je lahko dobra, sijajna, imenitna, konec
konca lahko najboljga, toda, da bi bila boliga od naj-
boljle -- to je pa C bedastoCa. Sal vendar ni mogla
biti najboliga, Ce se je pojavila e druga, boljga od
njel<
1/se to je res, toda ne vselej. Pripoved.ujejo na
primer tole. Znameniti ameriAki filmski igralec Char-
ley Chaplin je silno priljubljen pri gledalcih. Pod-
jetja, ki izdelujejo filme, so ga vabila, naj sodeluje
pri posnetkih. Chaplin ni mogel vsem ustreCi, pa je
moral zavraCati ponudbe. Tedaj so ta padjetja zaCela
najemati igralce, maskirati jih za Charley Chaplina
in izdelovati fume s sodelovanjem teh podtaknjenih,
nepravih Charley Chaplinov.
Ni minilo veliko Casa in teh panarejenih Chapii-
nov se je nabralo ni koliko. Tedaj se je eno ad teh
padjetij odloCilo, da razpige nateCaj za najboligega
posnemalca Charley Chaplina. Na ducate konkuren-
toy se je pojavilo pred eastitljivimi elani razsadika.
Igralci _so Si prizadevali, da bi Chu bolje posnemali
Charley Chaplina in da bi im balj natanko oponagali
njegovo vedenje in naCin igre.
Konkurz je bil konCan. 2irija je doloCila, kateri
so najboligi igralci, najbolj podobni Charley Chap-
linu. Tedaj je pa nenadoma eden izmed konkurentov,
ki je bil precej slabo ocenjen, dvignil hrup:
)Kako mi more biti kdo boll podoben kakor jaz
sam sebi??
lzkazalo se je, da je bil to sam Charley Chaplin,
ki je na tihem prigel na konkurz in doiivel neuspeh.
75
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Pray tako se je pripetilo v glasbi, ko so vanjo
prodrli elektronski aparati.
Fotocelice, elektronski ojaCevalei in druge elek-
triene naprave so amogoeile iznajditeljem med glas-
beniki, da konstruirajo novo glasbilo, ki je Biagio
piskati kakor flavta, t(xla bolje od najboljge flavte,
ki je io?ralo kakor gosh, toda bolje od najboligih
gosh. 1k/forda se yam pa zazdi, da je to zopet kak
nesmisel. Toda to ni nesmisel.
2e davno prej so se izumitelji trudili, da hi kon-
struirali idealen glasbeni instrument, s katerim hi
bib o mogoee izvajati poljubne glasovne kombinacije,
ne glede na vigino, mot', mnogoglasje in barvo glasu.
lzumitelji so predloiili velikansko gtevilo najrazlie-
neigh glasbil in v preteklem stoletju so izdali ni
manj kakor 12.000 patentov za nove glasbene instru-
rnente.
Od najballgih, dovrgenih glasbil so izbrali ona,
ki tvorijo danes simfonieni orkester in razpolagajo,
kakor vemo, z najgirgimi muzikalnimi moinostmi. Pri-
zadevali so si, da izdelajo orgle kat najpopolnejgi
instrument. Bistvo zastavljene naloge je bib o v tem,
da zdruilijo v orglah lastnosti cele vrste instrurnentov.
Izkazalo se je, da je bila naloga skrajno tela, in
zato tudi ni bila regena vse do zadnjega easa.
Tudi tu so pomogli elektronski aparati. Neki soy-
jetski izumitelj je izdelal nov model elektrienih
orgel. Na vrteeih se plogeah je napravil posnetke
zvokov najrazlieneigih glasbenih instrumentov in re-
produciral te posnetke s pomajo elektronskih apa-
ratov in zvaenika. Ako se plogee s posnetki (fono-
grami) hitro vrte, dobimo visok ton, ee se pa vrte
poeasi, nizek ton.
Kakor pravi izumitelj, je ta instrument najpo-
polnejgi na svetu. Z njim lahko izvajamo glas kate-
rega koli instrumenta in ge yee: zvok, ki je posnet
76
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
aa plii, lahko ,dopolnimo?, ,retugiramo< ter tako
d.obinao bo1j5i ton kakor na najboljgem muzikalnem
instrumentu. MogoCe je na primer pri goslih odpra-
viti gkripanje loka oh strune in dobiti dovrgeno eist
zvok, kakor ga tie morejo dati nobene gosh.
Ena najveCjih tovarn glasbil, ki izdeluje orgle,
je izdelala serijski tip elektrienih argel, ki delujejo
pa tern na2ee1u. Konstrukcija teh orgel je zelo kom-
plicirana. Toda tudi rezultati so izredni. Ta instru-
ment lahko reprodueira zvok katerega kali instru-
menfa, poleg tega z njim lahko izvajamo take glasove,
kakrgnih iii mogoCe izvajati z nobenim glasbilom.
Razen takih velikanskih in kompliciranih aparatoy
so izdelali tudi vrsto preprostih, tak.o imenovanih eno-
glasnih instrument ov, ki morejo v danem- momentu
izTajati samo en zvenee ton.
Naeelo, po katerern delujejo ti enoglasni glasbeni
instrumenti, je pray preprosto. Instrument sestoji iz
oscilatorja za zvoene frekvence, ajaeevalke in zvoe-
nika, razen tega pa ima mehanizem za regulacijo fre-
kyence oscilatorja, za mo e in barvo gla,su.
Najbolj razSirjeni med temi preprostimi elektro-
muzikalnimi instrumenti so termenvox, violina, ekva-
dis in ge drugi.
Diverzant
Nekega yeeera je sedel v majhni sobici ene naj-
YelieastnejSih stavb Moskve sarncat elovek za raizico.
ZaYzet je bil z nekim skrivnostnim delom. Na mizico
je bila pritrjena nekakSna mala gkatliea, nad njo pa
je stala majhna plogea z izklopkanai, gumbi, in dru-
gimi detajli. Pritisnil je zdaj ta, zdaj on vzvod in
goyoril z nekom v nerazumljivih, neskladnih stavkih.
,No, kako gre pri vas? Bodite pripravljeni, takoj
zaenemo!
77
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Pripravite veter!
Pozorl Ne zamudite, ta hip bo eksplozijaIc
)Kaj je to?c bi pomislil tuj opazovalee. 'Diver-
zant? Ali norec? S kom se vendar razgovarja? In
kako naj pripravi veter?
Vse to je pa lahko pojasniti.
Krasna stavba je Osrednje gledalige Rdeee ar-
made. Mala sobica je radiocentrala, skrivnostni Clovek
je pa re'iiserjev pomoenik.
Mikrofon za prenos gledaligkih predstav po radiu
se je e udomaeil. Sedaj pa radio zavzema nove po-
stojanke v samem gledaligeu. Posebno izrazit je ta
pojav v Osrednjem gledaligeu Rdeee armade ki je
bib o nedavno sezidano po najnovejgih pridobitvah
gledaligene tehnike. Tu je radio neposredno udeleien
v predvajanju predstav.
Danes so igrali v gledaligeu )Vojskovodjo Suvo-
rovac. Nekaj sekund preden se je dvignil zastor, je
reidserjev pomoenik pritisnil za gumb in zapovedal:
?Igrajte koraenicolic
Ko se je dvignil zastor, so se zasligali od nekje
dalee zvoki glasbe, ki je margirala mimo. Zvoki so se
bolj in bolj pribliievali, godba je prihajala vse bIie
in sedajle je pray vgtric z nami ? potem pa
se je zaeela oddaljevati in je koneno utihnila. V res-
niei pa ni bib o za ?dram nikake godbe. Nastop godbe
so posneli na plogeo, radijska naprava pa je odigrala
ta posnetek in pri tern menjala mob' zvokov kakor je
reiiserjev pomoenik. V igri 2.Vojskovodja Suvo-
rov.K je ta radijska naprava nastopila veekrat. Po
navodilu reZ'iserjevega pomaenika je izvajala, zavi-
janje vetra, hrum mnoiice, donenje zvona, razstreli-
fey mosta.
Radioakustiena oprema gledaligea omogoea prese-
netljive rezultate z najmanigimi strogki. Tako na pri-
mer, e pred mikrofonom meelamo vreeico s krorn-
78
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
pirjevo moko in potem ta gum ojaCimo in reproduci-
ramo z zvoenikom, se nam zdi natanko tako, kakor
da bi gkripal sneg. Ce pa pritiskamo tkanino oh le-
seno kolo, ki se vrti z raenjajoeo se hitrostjo, vzbu-
jamo pri poslugalcu vtis, da tuli veter.
Tresk in gum
Ce bi se ob doloCeni un i sprehodili po hodniku
enega medicinskih institutov, bi gotovo zastali pred
steklenimi vrati velike, svetle predavalnice. Izza vrat
so se sligali neki eudni, moeni udarci. Pravilno kakor
ura je tiktakalo: tuk-tuk, tuk-tuk.
Kai je to moglo biti? In kako se more vrgiti pre-
davanje oh taki spremljavi? In vendar, predavanje se
ni pretrgalo. Skozi vrata je bib o videti sivolasega
profesorja, ki si je prizadeval, da bi nekaj
kadar so udarci iz nerazumljivega vzroka postali
slabotnejgi.
To je bib srce enega izmed gtudentov.
Res, nikar se ne Cudite! Srce gtudenta. Poseben
mikrofon je pretvarjal udarce srca ?deitirnega bol-
nikm v elektriene sunke, ki so jih spet elektronke
ojaeevale do zaielene mooi.
Ta ojaeevalna naprava je omogoeila vsem pri-
sotnim v dvorani, da poslugajo hkrati s profesorjevo
razlago udarce srca, njegove ume, najfinejge odtenke
njegovega bitja.
Odkrili so skrivnost
Yee ko petdeset let so se amerigki geologi
trudili z nalogo, kako naj ugotove vijugasti tok pod-
zemeljske reke v bliiini mesta Bellevue (Belvi) v
dr'iavi Ohio (Ohajo). Mnogokrat so poskugali, toda
vselej brez uspeha. Reka ponika pod zemljo, tee po
neki podzemeljski poti in se zopet pojavi na povrgini
79
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
zemlje. Toda vpraknje, po kateri strugi tee pod
zemljo, je ostajalo brez odgovora. Tedaj je ueenja-
kom prig() na misel, da hi odkrili to skrivnost s po-
moejo elektronke. V majhen gumijast balon, nepro-
dugen za vado, s premerom okoli 20 cm, so dali radio-
oddajnik za kratke valove in ga vrgli v reko. Tok ga
je pograbil in balon se je odpravil na podzemeljsko
potovanje. Oddajnik je nenehoma dajal signale, ki so
jih sprejemali kontrolni radiogoniometri*. Smeri, iz
katerih so se slikli signali, so dale v svojem preseei-
'gen nataneno pozicijo balona in tako so ugotovili
skrivnostno pot podzemeljske reke.
Tako so lahko s pomoejo elektronke preprosto in
natanko rain teiko znanstven.o vpraknje.
IznajdUivi kitolovci
Pri lovu na kite se eesto zgodi, da se ranjeni kit
skrije v morski globoeini in tako ga kitolovci ne za-
slede vee.
Da hi olajali zasledovanje kita, so na kitolov-
skih ladjah zae1i uporabljati majhen oddajnik, ki
ga prievrstijo na konec harpune. Vse zvijaee ranje-
nega kita, ki se skuk skriti zasledovalcem, so brez
uspeha. Oddajnik daje nekaj or signale in kitolovci
slede tern signalom, dokler kita ne dohite.
Onstran vidllivega
Gotovo je e vsakdo izmed vas bral kak fanta-
stiCen roman, morda celo znanstveno razpravo o vpra-
ganju, au i je mogoee videti skozi meglo in ponoei.
,Ali je res mogoCe videti v temiN
? Radiogoniometer ? priprava za doloeitev smeri, iz
katere prihaja radiosignal. ? (Op. prev.)
80
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001.4
S tem vpraganjem smo se obrnili na znanega
sfrokovnjaka elektronske tehnike.
ilra izraz ni eisto pravilen,a je dejal nag znanee
strokovnjak. 1,Videti,v absolutni temi, to se pravi,
ni nobenih iarkov, je seveda nemogo6e. Kakor veste,
svetloba ni nio drugega kakor radiovalovi. Razlika
med njimi je edino v tem, da so svetlobni valovi
znatno krajgi. Najkrajgi radiovalovi so dolgi nekaj
Plast
viljemita
Prerez elektronsko-optienega klnverterja.
centimetrov, svetlobni valovi pa so krajgi od enega
mikrona (0.001 ram).
Vsa 4arvna skala iarkov, ki jih oko dojema,
med valovnimi doliinarai od 0.4 do 0.75 mikrona. Val,
ki je dolg priblano 0.75 do 0.7 mikrona, okeuti oko
kot rdeeo barvo. Valovi, dolgi 0.6 do 055 mikrona, se
zde oeem rumeni, valovi doliine 0.45 mikrona ? mo-
dri in 0.4 mikrona
Valov, ki so daljgi od 0.75 mikrona, tako imenava-
nih infra,rdeeih valov, in valov, krajgih od 0.4 mikrona,
tako imenovanih ultravijolieastih, oko ne ob6uti ve6.
Ce obsevarao kak predmet z arki, ki je njihova va-
lama dolZina veCja ad 0.75 mikrona au i pa manjga ad
0.4 mikrona, ga elovek ne be mogel videti, pa najsi
Elektronka
81 6
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
bodo ti iarki e tako moeni. Za njegovo oko bo tak
predmet teman.
Toda posebna elektronska priprava izyrstno ob-
Cuti take 'tonne iarkec in spreminja nevidno sve-
tlobo v vidno. To pripravo je izumil ruski u'Cenjak
dr. Zvornikin. Ta priprava se imenuje elektransko
optieni konverter (pretvarjalnik), skrajgano EOP.
Znano vain je, da kovine pod vplivom vidne, pa
tudi ,nevidne` svetlobe iziarevajo elektrone. Kolfeina
iziarjenih elektronov je odvisna od intenzitete svet-
lobe. Vse koyine pa ne izarevajo elektronov pod
vplivom svetlobe enako mono. Najobiiutljiveigi za
vpliv svetlobe je cezij. Ta kovina izZareva elektrone
ie pri pray slabi svetlobi.
Opaiamo pa tudi nasproten pojav: nekatere snovi
se zaeno svetiti, C'e nanje padajo elektroni. Cim vee
elektronov pade na posamezno toeko take snovi, tern
bolj se ta to6ka sveti. Med to snovi spada na primer
tudi kalcijev silikai au i viljemit.
To lastnost cezija in viljemita je izkoristil izumi-
telj, da je pretvoril nevidne slike v vidne. Mislite si
majhno stekleno cev, ki ima na enem koncu dno, na
drugem je pa odprtal Prednja stena dna je prevle-
e'ena s cezijem, zadnja pa z viljemitom.
Ce na tanko cezijevo plast s pomo6jo fotograf-
skega objektiva prenesemo ,sliko` kakega predmeta,
ki je obsvetljen z infrardeeimi arki, (slika kakor
tudi predmet sta seveda nevidna) bodo moZneje osvet-
ljena mesta slike izbijala veo elektronov, temna me-
sta pa pray malo. Tako dobimo na cezijevi plasti sliko
predmeta, sestavljeno iz elektronov razliene gostote.
Ta slika je elektronska in sedaj je nak naloga, da to
elektronsko sliko pretvorimo v vidno.
Druga stena je prevleeena z viljemitom. Z yilje-
mitovim zaslonom je staknjen pozitivni pal elektriene
82
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
baterije visoke napetosti, negativni pol te baterije pa
s cezijevo plogico.
Elektroni, ki jih izbije iz plasti cezija svetlobna
slika, se odbijejo od te plasti, ki je negativno naelek-
trena in lete k viljemitovemu zaslonu, ki ima poziti-
ven naboj. Tako se prenaga elektronska slika.
Ko elektroni z iso silo prilete na viljemitov za-
don, vzbujajo na njem pojav fluorescence (svetlobni
pojav).
Tiste toeke, na katere pada mnogo elektronov, se
svetijo mOoneje, one pa, kamor pade malo elektronov,
se svetijo bolj slabo. Tako se elektronska slika spre-
minja v vidno (svetlobno) tsliko.
Tako moremo s porno.** Cudovite elektronske
priprave videti tam, kjer bi sicer vladala za nage oko
neprodirna tema.
ge veliko bo teiav, preden bomo lahko praktieno
rabili te priprave za gledanje v temini, toda prizade-
vamo si, da jih premagamo. Za vojno je ta priprava
lahko neprecenljive vrednosti.
Mislite si, da oboroiimo nago vojsko s takimi
pripravami!
Letala se bodo v popolni temini spugeala 'Ciao
nizko in bodo brez pogregke bombardirala in obstre-
ljevala s topovi najvainejge sovrainikove objekte.
Crna krdela tankov bodo lahko v temni noei, ko
ne vidi dva koraka pred seboj, obgla zapreke in se
z vso hitrostjo vrgla na sovra'inikove utrdbe.
Ostrostrelci bodo v temi po svoji izbiri lahko
streljali na sovrainika. Izvidnice se bodo lahko brez
strahu gibale sredi sovraInikovih poloiajev. One bodo
videle vse, sovraInik pa njih ne bo videl.
Ali se bo mogel kdo upirati taki vojski? To bo
vojna tistih, ki vidijo, proti slepcem.c
85 6.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
)Radart
Kaj je pray za pray bistvo obrambnega sredstva,
ki je znano pod imenom 'radars? Ta aparat je prvie
slueil kot obrambno sredstvo v poslednji svetovni
vojni. Predvsem je bil namenjen, da, pravoeasno opo-
zori nae lastne lovce in protiletalsko topnigtvo, da
se bliiajo sovrainikova letala. Prej smo imeli le elek-
triene reflektorje in razne akustiene (prisluncovalne)
priprave, toda ta sredstva v novejgem easu niso vee
zadostovala. Hitrost letal je tako narasla, da ni bibo
Tee mogoee o pravem east' odkriti sovrainika s taki-
mi sredstvi. Potrebno je bib o uspegnejk sredstvo.
Tehnika je res iznagla tako sredstvo in ga imenovala
,radar.
Kakor je bil v prvi svetovni vojni novost tank,
tako je bil radar nekaj novega V poslednji svetovni
vojni in se bo brez dvoma e znatno
Ta priprava teraelji na splo5no znani misli. Kako
naj odkrijemo letalo, ki leti po temni noei?Moramo ga
obsvetiti z reflektorjem in letalo postane vidno. Ce
pa hoeemo na postavljeno vpraganje odgovoriti bolj
ueeno, bomo dejali: nebo moramo preiskati s snopom
zelo kratkih elektromagnetnih valov ? saj yam je
znano, da je svetloba elektromagnetno valovanje?
in ko ti valovi sreseajo kako zapreko, na primer le-
talo, se jih en del odbije ad njega, se vrne nazaj -
in mi zagledamo letalo.
Ta naein je preprost, e'eprav ni nikakor dovrgen.
Prvie je akcijsko obmoeje reflektorja kakor tudi
oeesa omejeno in ne sae dalje kakor 8-10 kilome-
troy. Drugie, v megli au i ob deievnem vremenu sve-
tlobni valovi no morejo prodreti skozi teike oblake.
Letalo Sc v njih skrije in mi ga ne vidimo vee. Tre-
tji in demaskira svetli snap reflektorja sa-
mega sebe, ko blodi po nebu in gee sovraenika. Le-
84
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
r?
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
take ugleda veliko prej ognjeno kopje reflektorja,
kakor Warne reflektor letalo v svoj snap. In koneno
ne moremo doloCiti s prostim oCesora razdaljo do le-
tala. Ali je 5 kilometrov, all jih je 8?
Radar je pa brez vseh teh nedostatkov. Bistvo
njegovega delovanja lahko opigemo s prejkijimi
besedarai. Mi preiskujemo nebo s snopom elektro-
magnetnih Valov au i nataneneje, s snopom zelo krat-
kih radiovalov. Kadar ti valovi zadenejo oh kako za-
preko, na primer letalo v zraku, se jih en del odbije
od tega letala in vrne nazaj v specialni radiospre-
jemnik.
Ce izmerimo as med emisijo (oddajo) radiovalov
in vrnitvijo odbitih valov, moremo neverjetno na-
tank o doloeiti pozieijo letal.
In tako imamo torej namesto obloenega plamena
? elektroulco, namesto zreala reflektorja ? usmer-
jeno anteno, namesto svetlobnih iarkov ? radiova-
love in koneno namesto oeesa ? radiosprejemnik. To
je, vidite, bistvo radarja.
Nasprotno kakor svetlobni arki, prodirajo radio-
valovi skozi vsako raeglo ali oblak. Nobeno telo se ne
more skriti radiovalovom, ki prodirajo skozi vse. Zato
lahko odkrijemo s pomoejo radarja o pravem'e a s
sovraina letala, ko se pribliiujejo, in se pripravimo
na primeren sprejem teh nepovabljenih gostov.
Ta izum Di ostvaril en sam all dva speeialista,
temvee mnogo inienirjev, tehnikov in ueenjakov.
2e pred mnogimi leti so znanstveniki zaeeli raz-
iskovati vrhnje plasti ozraCja glede na njih elektrie-
nost. Izkazalo se je, da so zelo visoko nad zemljo ?
vie nego se je doslej dvignilo katero koli letalo ?
plasti naelektrenih delcev zraka, ki odbijajo radio-
valove. Te plasti imenujemo Kennelly-Heavysidove
(Hevisajdove) plasti, po imenih ueenjakov, ki so jih
raziskali.
85
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Za ugotovitev vigine teh plasti so uporabili po-
sebno metodo. Doloeili so jo namree tako, da so iz-
merili eas, ki je potekel, medtem ko so radiovalovi
dospeli do te zraene plasti, se od nje odbili in se
vrnili na oddajno postai?. Ce na primer ta easovni
interval znaga eno tisoeinko 'sekunde, tedaj vemo, da
je val v tem easu preletel 300 kilometrov, ker je nje-
gova hitrost v eni sekundi 300.000 kilometrov. V tern
primeru je torej zraena plast 150 kilometrov nad
zemljo.
S tem raziskovanjem se je peealo nad 2000 nee-
njakov in inienirjev. Mnogo uspehov so dosegli na
tem podroeju Angleii; mnogo zaslug si je pridobil
zlasti njihov ueenjak Robert Watt.
Teiave so bile pa velike. Treba je bile izdelati
popolnoma nove tipe izredno moenih elektronk, ker
bi bila sicer energija odbitih radiovalov premajhna,
da bi mogla delovati na sprejemne aparate.
Navadni radiosprejemniki nikakor niso bili upo-
rabni za ta namen. Njihove elektronke niso mogle
sprejemati tako kratkih valov, kakrgni so potrebni
za radar. Ueenjaki so morali ugotoviti vzrok te ne-
uporabnosti elektronk. Kakor vemo, se radiovalovi
girijo s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo. Da
dobimo valove, d.olge 1 kilometer, mora izvor teh va-
lov zanihati 300.000krat v sekundi. Da pa dobimo
valove, dolge i meter, mora biti hitrost nihanja ge
tisoarat veeja, to se pravi 300 milijonov nihajev na
sekundo.
Ko so signali take velikanske frekvence dospeli
na elektrode ojaeevalk, elektroni pri vsej svoji lah-
koti in gibljivosti niso mogli vee slediti temu nihanju,
ker niso mogli preleteti razdalje med elektrodami v
teku enega nihaja. Niso mogli nihati s tako velikan-
sko hitrostjo. In 4ato elektronke niso delovale. Mo-
rali so izumiti nove, specialne elektronke. Da olaj-
86
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
60) elektronom prelet od ene elektrode do druge,
so napravili razdaljo med elektrodami silno majhno
in so tako dobili majekene elektrode, velike kakor
ielod in ge manjge. Zato so jih zaeeli imenovati
ielodke.
Razen tega je bib o treba izumiti tudi posebne
priprave, s katerimi je bib o mogoee meriti as, ki je
bil potreben, da so valovi dosegli prepreko in se vr-
nili. Kako majhni so ti easovni presledki, si lahko
predstavimo, ee vemo, da val v eni sekundi osemkrat
obleti Zemljo.
Danes so vse te teZ.ave premagane. V nagih rokah
je izredno orozyje. Z njim izvemo vnaprej o vsakem
pribliZevanju sovrainih letal in imamo dovolj
da se pripravimo na njihov sprejem.
Nal lovci se sreeajo s sovrainikom, ko je v svo-
jem pribliZevanju ge zelo dale. Nagi protiletalAi
topniearji lahko pripravijo svoje baterije in ker na-
tanko vedo, kje so sovraina letala, jih o pravem easu
obsujejo z nepogregljivim, unieujoeim ognjem.
2e med poslednjo svetovno vojno se je uporab-
nost radarja znatno ralgirila in izpopolnila. Toda tudi
v mirnem easu ima radar najraznovrstnejge naloge:
zelo razgirjen je kot vdino pomoino sredstvo v po-
morski in zraeni navigaciji (plovbi) in celo v astro-
nomiji.
6.poglavje
V OBRAMBI DOMOVINE
Iskrna Ceta
Spomladi leta 1905 sta na Japonsko fronto dospela
dva vojagka oddelka s eudnim imenom: iskrne Cete.
Znane so nam eete strelcev, tankovske eete, eete avto-
87
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
matskega oroja, toda o iskrnih 6etah tea() da je
kdo sligal. Kal so se borile te 6ete z iskrami?
Da. To so bile prvelake radijske postale. V
teh postajah so lz!ile vir elektriknega nihanja iskre, ki
so preskakovale m.ed dvema elektrodama ? in zato so
se te Cete tudi tako imenovale. Radijske postaje so
bile tedaj silno necokretne in tea? prenosne. Vsaka
le potrebovala za svoj prevoz eel oddelek trena. Nji-
hovo akeijsko obmokje ni segalo dalje kakor 50 km.
In vendar so celo te nepopolne postale dokazale, kako
zelo vaIna je radijska zveza v vojni.
Radijske postale so takrat imele tudi e vojne
ladje, toda izkorigeale so jih slabo in rabile le malo.
Nasprotno so pa Japonei izkorigkali radijsko
zvezo pray mnogo in so pri tem pokazali Yeliko
spretnost in natanenost.
Ruska pomoina kriiarka )Ural t le imela zelo
mokno radilsko postajo. Pray lahko bi preglasila la-
ponske oddaje in tako onemogokila Japoneem radij-
sko zvezo. Komandant )Urala< je to javil admiralu
Roiestvenskerau in le sprejel ad njega sledeeo, po
nagem mnenju, milo reeeno, nesmiselno zapoved: ,Ne
motite Japonee pri telegrafiranjulc
V zaketku prve svetovne vojne so bile poljske
radijske postale e lakie in manlge in so lahko od-
dajale na daljave 200-250 km. Toda rabili so te po-
stale le vigji gtabi. 2e prvi boji so pokazali, da malo
gtevilo radijskih postaj nikakor ne ustreza velikan-
skim vojskam, ogromni dolIini bojnih i'rt in znae'alu
vojne sploh. Zato so se zaCela sredstva zveze e med
volno hitro razyijati. Vojska le dobila radijske po-
stale tudi za svoje prednje dele, za zvezo na mann,
na avtomobilih in na letalih.
Ko le Rusila prenehala z vojno, so bile radijske
postale e pa pebotnih polkih, topnigkih in letalskih
ss
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
formacijah. Nove radiooddajne postaje niso bile vee
na iskre, temvee na elektronke. Glede na akcijsko
obmoeje niso pray ni e zaostajale za postajami na
iskre, pri tem so bile pa ldije in manjge.
V driavljanski vojni je RdeCa armada na giroko
izkorigala radijsko zvezo. K temu jo je prisilil po-
sebni znaeaj manevrske vojne. Navadna iiena zveza
ni raogla slediti vojskam, pa tudi ice je bib o pre-
malo. Hoeeg noeeg, treba je bib o poklicati na pomoe
radio. In radio je res vedno pomagal RdeCim etam
v najteZjih ?situacijah. Kolikokrat se je zgodilo, ?
ko so vojagke akcije dosegle vigek ? da so gtabi zgu-
bili zvezo med seboj, in le radio je omogoeil, da so
medsebojno zvezo zopet vzpostavili. Konjenigki 'ad-
dend, ki so delovali v zaledju belih armad, so vzdr'ie-
vali zvezo preko glav sovrainikove vojske skoraj
izkljueno s pomoelo radia.
Po koneani vojni je Sovjetska- driava zdeela
mirno gospodarsko graditev. Kot uspeh velikanskega
dela za razvoj socialistiene industrije in kolektivnega
kmetijstva, ki ga je izvrgilo delovno ljudstvo nage
domovine pod vodstvom boljgevigke partije, }se je
Sovjetska zveza pretvorila iz slabe driave, nepriprav-
ljene na obrambo, v dravo, ki se lahko brani vsakega
napada; v driavo, pripravljeno na vsako nakljueje,
sposobno, da proizvaja v masah vsa sodobna obram-
bna sredstva in opremi z njimi svojo vojsko v primeru
napada od zunajoK (Stalin.)
To je regilo nago domovino, ko so jo verolamno
napadla oklopljena krdela nemgkih fagistienih osvaja-
eev. RdeCa armada je storila, eesar ni mogla storiti
nobena druga vojska na svetu. Vzdriala je ta udarec,
eeprav se je zdelo, da se mu ni mogoee ustaviti. Iz-
erpala je v ogoreenih bojih Hitlerjevo vojsko in jo
koneno privedla do katastrofe.
89
Approved For Release 2004/06/23 CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Ko so hitlerjevske tolpe napadle Sovjetsko zvezo,
je bila Rde6a armada opremljena z od1i6nimi sredstvi
za zvezo, ki so bila po svoji uporabljivosti mnogo
boljia nego oddajne pastaje na iskre, kakrgne je
imela ruska vojska v prvi svetovni vojni.
Glavno sredstvo zveze
Skugnje vojnih let so pokazale, da je udeleiba
velikanskega gtevila topnigtva, minometov, tankov in
letalstva, ki vsi sodelujejo s pehoto in konjenigtvom,
dalje visoka stapnja motorizacije v vojski in yell-
kanska uporaba tehnike, dala dananji vojni znaCaj
manevrske vojne. Bitke so postale ostre, napete in
dostikrat potekajo silno hitro. Med boji se poloiaj
eesto in hitro spremeni. Globoki prodori v obrambni
sistem sovrainika, obkoljevanja, delovanje oddelkov
in skupin v sovrainikovem zaledju vse to silno
oteIuje vodstvo operacij. Uspeh v bojih je odvisen
od isto:Casnih naporov vseh vrst ()raja letalstva,
tankov, topniAtva, pehate in konjenice ? in od sklad-
nosti njih delovanja. Take skladnosti pa Iii mogoCe
dose& brez zanesljive in nepretrgane zveze med vse-
mi"vrstarni oroija.
Podobno, kakor se vrii vsako gibanje Clovegkega
telesa s pomajo ivcev, ki prenagajo do migic zapo-
vedi iz moiganov, tako se vrgi tudi vsako gibanje
ogromnega, komplieiranega mehanizma ? sodobne
vojske s pomoCjo sredstev za zvezo, ki veiejo
prednje dele na fronti z ivnim centrom, z molgani
vojske, to se pravi s gtabom. Sredstva zveze ? to so
'iivci vojske.
Ceste premestitve Ataba z enega kraja na drugi,
hitro menjajoe'a se situacija, bliskoviti manevri
sameznih delov, orkanski topovski ogenj, delovanje
diverzijskih sovrainih oddelkov ? vse to oteiuje
90
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
tiporabo inih zvez. Cisto nekaj drugega je pa
radio. Radio ni odvisen ad kraja in ne potrebuje
ikakih vodov. Zato tudi edino radio lahko zagotovi
zvezo preko ozemlja, ki ga je zasedel sovrainik,
zvezo z letalstvom, s tanki in z raornarico. Radio nam
oraogo6i, da imamo zvezo z drug? postajo, katere po-
zicija nam je popolnoma neznana. To je pa odloalne
v-ainosti za zvezo s partizanskimi odredi in z izkrca-
nimi oddelki, ki delujejo v sovrainikovem zaledju.
Zaradi teh svojih vrlin so se radijske postale tudi
razgirile ne le v velika strategka telesa, ampak tudi
v vse male taktibie enote: v bataljon, Cato, vod, bate-
rijo in divizijon.
V letalstvu ima vsako let alo svolo radijsko po-
stal?. Pray tako ima tudi pri oklopnih bojnih sred-
strih vsak tank, oklopni aytomobil in oklopni vlak
svojo radijsko postai?.
Radio je postal glavno, v6asih pa celo edino sred-
stvo zveze.
Pogoji za delovanje radijskih postal so pri raznih
vrstah oroija in v raznih oddelkih silno razliCni. Le-
talstvo na primer ima lahke radijske postale, spe-
cialno prirejene za dela na letalih, tanki imajo'avrste
postale, ki zanesljivo delujejo tudi med tresenjem in
udarci. Konjenica ima prenosne postale, ki se premi-
kajo kamor si bodi, 'Ce le more tja dospeti jaha6; mali
:deli pehote imajo majhne, lahke radijske postaje, ki
'jih lahko nosi posamezen peke; viAji gtabi vojske pa
imajo obse'ine, mOone radijske postale, ki jih je treba
,prevaiati na velikih avtomobilih.
Na ysakera kvadratnem kilometru bojne erte na-
hajamo nekaj desetin radilskih postal. Zato
tudi naravnost pravijo, da se pri njih 1,ko1ieina radij-
skih po'staj v sestavu ene divizije priblauje gtiri-
Atevilenemu gtevilu,t.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Organizacija radijske zveze je pod takimi pogaji
zelo komplicirana. DoHine radijskih yalov je treba
porazdeliti med vse te postale tako, da ne hi motile
clruga drugo.
Sonaie pege
Pregavor pravi: ,Celo na sancu so pegea. Brez
takih z?peg c pa tudi radio ni, pa najsi le e tako od-
lieno sredstvo zveze. Vrlin in prednosti ima radio
ranogo, vendar pa tudi bistvene nedostatke.
Kakor vemo, seva oddajna radijska postaja ener-
gijo na vse strani. Zato lahko siiijo vsi sprejemniki
v njenem akcijskem obnialu, bodisi lastni au i tuji,
vse, kar postaja oddaja. Pa ne le, da lahko poslugajo,
ampak lahko tudi ugotove z radiogoniometrskimi po-
stajanai, kje je addajajoea radijska postaja. Poslediea
tega je, da nasprotnik lahko brez telaye dobi ad nas
podatke o razporedbi nage vojske, o njenem premi-
kanju in o operacijah, ki se priprayljajo.
Zato v vojni rabijo radijsko zvezo na tak na6n,
da se sovrainik ne more okoristiti s podatki, ki jih
izve iz radia. PrviC ne uporabljajo radijske zveze v
primerih, kadar so na razpolago tudi druga sredstva
zveze. Drugie se vsi operativni podatki oddajajo gi-
frirano. Konno nadomekajo dolge in komplicirane
dispozieije s kratkimi, dogovorjenimi signali. Na ta
naein je lahko oddaja pray kratka, tako da nasprot-
nik nima 6asa, da hi z radiogoniometri ugotovil pozi-
cijo oddajne postaje.
ge ena slaba stran radijske zveze je v tem, da
na.sprotnik lahko moti radiooddajo, s tern da Jo. ,pre-
vpije< s kako svojo raoe'nejgo postajo.
Da bi se ?fresh te neugodnosti, tudi v tem pri-
meru prenagajo vesti s kratkimi signali; razen tega
pa imajo v rezervi 5e en val. im nasprotnik ,sedei
na na .5 val in ga za6ne diRiiti, nemudoma preidemo
92
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
na rezervno valov-no &Rim). Preden nas nasprotnik
zo:)pet najde v etru, je radiogram le oddan.
Tako uporablja Rdeea armada razen tankov,
topov, strojnic, pugk in drugih vrst orona v svoji
borbi z nemgkimi fagistienimi osvajaei zelo veliko
tudi elektronko. Elektronka je stain? prisotna na
vseh hojigeih, udeleiuje se srditih bojev in pomaga
Rdeei armadi uniCevati hitlerjevske razbojnike in
eistiti nago deielo od njih.
Lovci mm
RdeCa armada umeuje in razbija sovrainika ter
osvobaja korak za korakom nago domovino osovraie-
nih roparjev in nasilnikov.
Ko se nemgki fagistieni pod1ei umikajo pred
udarci nagih vojsk, skugajo zadrlati nage napredo-
vanje. Vse mogo& zvijaCe poskugajo, samo da hi za-
vrli nage napredovanje; razstreljujejo in minirajo
mostove, pripravljajo drevesne barikade in polagajo
skrbno maskirana minska polja. Tudi vse njihove
prepreke so polne min. Skrita mina ? to je osnova
barbarskih nemgkih poskusov, da zadrie nage napre-
dovanje.
Cez polje in gozd se vijuga, kakor potoCek, ob-
'einska pot. Komaj nekaj minut je minilo, kar je izgi-
nila za ovinkom poslednja skupina umikajoeih se
Neracev in na cesti je zavladal mir, kakor da nikdar
ni tukaj divjala vojna. Ce ne hi bib o negtevilnih sle-
dov avtomobilskih koles in odtiskov tankovskih gose-
nic, ne bi nie spominjalo na to, da ta cesta aril pray
na fronto. Pray lahko hi jo imeli za male podelelsko
pot v daljnem zaledju. Toda ta slika miru in pokoja
je varljiva. Dovolj je be nekaj korakov po tej poti,
pa se utrga iz zemlje ognjen vrtinec in v plolii jekle-
nih drobcev, v tresku eksplozije, ne ostane od ne-
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
opreznega pegca nie vee kakor spomin. Pot kakor tudi
vsa okolica je minirana in sicer tako minirana, da tudi
najopreznejge oko ne more opaziti niCesar sumljive-
ga, eeprav je na tisoee min poloienih po poti in po
poljih oh njej. Leseni most so Nemci ,pozabilie po-
gnati v zrak. Cez ta most lahko brez skrbi gre na
tisoee pegcev, lahko se prepelje kolikor si bodi ayto-
mobilov in nie se ne pripeti. Treba je pa le, da se
pripelje na most teiek tank in ta hip zletita ? zrak
most in tank. To je mina posebne konstrukcije: eks-
plodira edino pod pritiskom nekaj desetin ton. Tamle
oh poti pa lei, glej, lepa cigarnica, ki jo je nekdo
odvrgel. PoIna je dehteeih cigaret! Toda komaj se
dotakneg te cigaretnice, se dogodi stragna eksplozija.
Cigarnica je vaba, s katero hoeejo Nemci primamiti
naivnega preprosteia. Take )izgubljene predmete?
imenujejo na fronti ,preseneeenjac.
Toda glej, pot je oiivela. Dalee tam se je pri-
kazala skupina borcev. Brezskrbno gredo po poti.
Nekateri izmed njih gredo ob cesti, kakor hi se spre-
Bliie in bliie prihajajo. 2e lahko razloeimo
njihova zagorela, od vetra pordela lica. Prednji ma-
hajo z nekimi eudnimi drogovi, z obroeki na koncih,
podobnimi mreii za metulje au i pa ribjemu sakn. Na
ugesih imajo ti borci telefonske slugalke, Cez ramena
imajo oprtane torbe.
Saperji se priblaujejo miniranemu prostoru.
nekaj korakov in s stragnim treskom zleti T zrak
zemlja, ki je polna min. Eden tistih, ki gredo spredaj,
se ustavi, dreg v njegovih rokah obstane pray oh
robu minskega polja. Saper oprezno zabode v zemljo
nekakgen znak in izogibajo se, kakor ladja sredi lede-
nih gromad, se napoti pogumno v notranjost min-
skega polja. Zdaj pa zdaj obstane, vtakne v zemljo
sledeei znak in gre naprej. Borci, ki gredo za njim,
se ustavljajo pri teh znakih, oprezno razkapayajo
94
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
dvigajo mine ter jih s hitrimi, spretnimi gibi
napravijo negkodljive in skladajo na kupe ob poti.
V doloeenih presledkih rastejo desno in levo od poti
palice s tablicami: 'Pot je oeigeena min 100 metrov
na girokoc in >Gibanje je dovoljeno edino po poti.
To mesto je minirano.4:
Od kod pa vedo saperji, da je polje minirano?
Kaj jim pomaga, da se brez strahu drznejo globino
minske zaproke? Kako to, da so s tako gotovostjo
postavili znake o skritih minah? Ali se morda niso
bali min?
Na vsa ta vpraganja lahko odgovorimo na kratko:
opremljeni so z minskimi detektorji, pripravami za
iskanje min, pri katerih je bistveni sestavni del clek-
tronka. Elektronka je zagepetala,v saperjevi slugalki:
'Mina je blizu! Bolj na desno, spredaj, ge naprej!
Tukajl? in saper je zasadil na tern mestu svoj znak
v zeniljo. Ko je tako napravil negkodljivo eno min?
za drugo, je dospel saper tudi do lepe cigarnice. Ko
Jo je ugledal, se je borec nasmehnil in jc blizu te
vabe vtaknil v zemljo znak. >To je ,preseneeenje!`?
je zaklical svojeinu tovarigu in gel dalje.
Pray tako so dezaktivirali tudi prolitankovske
mine, ki so bile skrite pod ploenikom na mostu. Tako
so ostale spletke fagistov brezuspegne zaradi budnosti
in po'irtvoyalnega dela junagkih saperjev, opremlje-
nih z minskimi detektorji na elektronke.
MagiCno oko
S pomoejo raznila priprav in izumov je elovek
eilno Oda razyil in zboljgal vse svoje sposobnosti.
Celo tak svoj eut, kakor je vid, je napravil nepri-
merlin finejgi, oboutljivejgi in moenelgi.
Clovek je izumil daljnogled na prizme ift je tako
dosegel, da lahko gleda od.daljene predmete vseh
95
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
njihovih podrobnostih, kakor da so Sc mu pribliiali
na desetkrat manjgo razdaljo au i pa ge bolj. Teleskopi
so zmanjkli oddaljenosti in ljudje so ugledali v brez-
konenem nebesnem prostranstvu daljne zvezde, ki jih
s prostim o6esom ni mogoee videti. Mikroskop je omo-
eloveku, da proueuje take predmete, o katerih
se mu prej niti sanjalo ni.
Tako je C1ove5ki um premagal nepopolnost elo-
vegkega oCesa. Toda kmalu je uspel elovek, da svoje
oko opremi s tako pripravo, o kateri smo poprej sli-
gali same v pravljicah. V tem primeru ne morerao
vee govoriti o premagovanju nepopolnosti au pornanj-
Idjivosti elovegkega vida. V tem primeru gre za zmago
nad nepremagljivimi nedostatki; za sposobnost, da
vidimo skozi neprozorne predmete.
Saj je vendar prirodno, da postane opazovalec na
mah slep, e postavimo pred njegove oii e take ta-
nek, toda neprozoren predmet, na primer list papirja.
V pravem pomenu besede ne vidi vee dalje od svo-
jega nosa. Cloveku pa je dostikrat take nujno po-
trebno, da bi s svojim pogledom prodrl v notranjost
kakega predmeta. V rokah imamo na primer vaien
del letalskega motorja. Na oko se kale brez napake.
Tocla kdo nam pove, kaj se skriva pod to krasno iz-
glajeno povrgino. Nage oko no more prodreti v glo-
bin.? kovine. Tu je brez mo? In vendor bi bib o ne-
ogibno potrebno, da pregledamo ta del v njegovi
notranjosti, da vidirao, au i nima kakih skritih razpok,
praznin, mehurjev in drugih napak. Saj je vendar
jasno, da bo ta del, Ce je v njem kaka skrita hiba,
odpovedal morda v najodloeilnejgem hipu, v ogoree-
nem boju s fagistienimi mrhovinarji. In junagli leta-
lec bi poginil hkrati z van posadko letala, ne da bi
izvril svojo nalogo. Vse to pa samo zaradi tega, ker
nismo prej, e v tovarni, opazili notranje hibe, ker
nismo mogli prodreti s svojimi oc'mi v notranjost
kovine.
96
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Ali pa drug primer s popolnoma drugega po-
droeja I
V bolnignico so pripeljali z bojika teiko ranje-
nega borca. Drobec mine mu je prebil prsni kog in
obtieal v prsih, nekje blizu srca. Vsak hip more srce.
obstati in tedaj je smrt gotova. Takoignia operacija
je neogibna. Toda kako naj vemo, kje je ta drobec?
Ali mora kirurg res tako dolga rezati in razkosavati
zdravo tkivo, dokler mu no pride drobec pod no?
Ali je res nemogoee odstraniti ta drobec po naikrajk
in najmanj nevarni poti? Seveda je mogoCe. Toda v
ta namen moramo videti z naimi oemi v notranjost
elovegkega telesa.
CloveS"ki um je premagal prirodo tudi v tem dvo-
boju. Elektronska priprava je prigla Cloveku na po-
moe in mu omogoeila, da vidi v notranjost komplici-
ranih kovinskih izdelkov, da opazuje delovanje raz-
nih telesnih organov, kakor srca, pljue au i ielodca in
da podrobno ogleduje elovegko okostje. In Ce prodre
v elovegko telo kak tuj predmet in rani notranje
organe, ga moremo natanko videti in ukreniti po-
trebno, da ga odstranimo iz organizma. Saj e po-
znamo to pripravo ? to je rentgenska cev.
2arki, ki jih izZ'areva rentgenska cev, imajo iz-
redno veliko prodorno moe. Vsa telesa so za rentgen-
ske iiarke bolj au i manj prozorna. Bolj au i manj pra-
vimo zato, ker nobeno telo ni popolnoma prozorno za
te Z'arke. Nekaj se jih vedno zgubi.
Nekatere snovi se pod vplivom rentgenskih
far-
kov svetijo. Ce poloEnao med rentgensko cev in za-
slon iz kartona, ki je prevleCen, recimo, z barijevim
in platinovim dieianidom, svojo roko, bodo njene
koati zadriale ve6 iarkov, migice mani, na zaslonu
pa vidinio senco okostja roke.
Te znamenite'iarke na giroko uporabljajo v me-
dicini in industriji. Zdravniki preiskujejo z niimi
Elektronka
97 7
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
bolnike, da ugotove stanje notranjih organov, prelom
kosti all tuje predmete; inienirji razsvetljujejo z
njimi kovinske odlivke, da hi odkrili v njih razpoke
in praznine, ter preiskujejo kakovost zvarke.
Ker fotografska plogea poerni pod vplivom teh
iarkov, nam je mogoee, da dobimo fotografske po-
snetke, se pravi nataneno sliko sence, ki Jo dobimo,
z rentgenskimi arki preiskujemo predmete.
Kirurgov pomoCnik
Poskusite se posloviti od prijatelja in nm podati
roko, ne da hi gledali na njega, tem.vee na senci
vajinih rold
Videli boste, da to ni tako lahko. DoIgo boste
morali premikati roko zdaj na eno strap, zdaj na
drugo, preden ga boste prijeli za roko.
V ravno takem poloiaju so tudi kirurgi, ko ope-
rirajo ranjenca, da hi mu izvlekli iz telesa kovinski
drobec. Senca drobca se s ponmejo rentgenskih iarkov
jasno vidi; tale erna kratka senca s konico na koncu,
to je krogla iz puke, tale zveriiena senca z raztrga-
nimi robovi je pa drobec granate au i mine. Kje da
obtieali ti drobci, ali blizu nekje v prsih au i morda v
hrbtenici, tega ne moremo ugotoviti. In zato igee ki-
rurgov no kroglo pray tako negotovo, kakor smo se
mi trudili najti prijateljevo roko po njeni semi.
Da olajgajo kirurgu iskanje kovinskih drobcev
in krogel v elovegkem telesu, so izumili posebne pri-
prave ? radiosonde. Tudi radiosonda temelji na
elektronki.
Deluje tako, kakor minski detektor, in kirurg je
v tem primeru podoben saperju, le s to razliko, da
ne igee mine, ki hi mogla zleteti zdaj zdaj v zrak,
temvee ie kogeek te mine, ki lahko stane ranjenca
iivljenje.
98
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : Clk,-RDP83-00415R004700130001-4
Radiosonda seveda ne more zmanjgali vainosti
rentgenskih iarkov au i se celo kosati I njimi. Ella
radijska priprava pomaga drugi, skrajguje trajanje
operacije in olajguje ranjencu trpljenje, zdravniku
pa operacijo.
' Cudovita ozdravljenja
Razen eudovite lastnosti, da prodirajo skozi vsa-
krgaa, bodisi ge tako pasta in neprozorna telesa za
gob o oko, imajo pa rentgenski arki e to lastnost, da
zdravilno vplivajo na razne koi'ne bolezni, rane in
na bolezni notranjih organov. Ceprav daljge deloya-
nje teh iarkov gkoduje organizmu in povzroea yeasih
zelo hude posledice, vendar lahko close1'emo s tako
imenovanimi ?malimi dozami< pray presenetilive re-
zultate pri zdravljenju raznih bolezni.
Pred 26 leti, v prvi svetoyni vojni, je bil driay-
ljan V. ranjen v nogo. Minilo je leto, dye leti, tri leta,
rana na goleni se pa iz nekega nerazumljiyega vzroka
ni hotela zaceliti. Rolnik je iskal pomoei v bolnigni-
cah, pri zdravnikih in profesorjih. Ti so poskusili vse
mogoee zdravilne metode in sredstva. Toda nie ni
(pomagalo. Leta so tekla, rana se pa ni zacelila. Po
26 letih ni rana kazala nikakega znaka, da se obraea
na bolje.
Junija 1943 so poskusili zdravisti rano dfiayljana
V. z rentgenskimi iarki in tedaj se je zdravilna moe
teh iarkov sijajno izkazala. gtirikratno obsevanje z
rentgenskimi Zarki je pomagalo, da se je rana iskoraj
popolnoma zacelila.
2e precej dolgo je, odkar so zdravniki zaCeli upo-
rabljati kot zdravilno sredstvo diatermijo, metod.o, ki
temeiji na de ovanju tokov visoke frekvence. V to
metodo zdravljenja so se temeljito viiveli in jo pro-
ueili. Toda pred nekaj leti se je razgirila govorica,
99 7*
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
da so nekateri zdravniki zaCeli zdra.viti s pomoCjo
nuke nove metade, z neeim, kar je podobno diater-
tniji, toda temelji na zelo visoki frekvenci* namre
n e
nekaj deset milijonov period na sekudo. Govorice
SO Si eesto nasprotovale, kakor se to pa e dostikrat
dogaja. Pripisovali so novi metodi tako neverjetno
zdravilno mo, da je govorieenje o Cudovitih azdrav-
ljenjih e spominjalo na pripovedko. Strokovnjaki so
sprejeli te govorice z razumljivim nezaupanjem. Ven-
clar so se trclovratno iri1e dalje in vzbujale ivo ra-
dovednost ne le med prebivalstvom, ampak tudi med
zdravniki.
Tedaj pa je bila sklicana v Moskvi posebna kon-
ferenca zdravnikov, biologov in fizikov, ki so upo-
rabljali polje ultravisokih frekvenc v zdravstvene
namene.
'2e po prvih poroeilih delegatov je postal? jasno,
da je ueinkovitost te metode prekosila celo never-
jetne govorice. Elektranski oscilator ultravisoke fre-
kvence se je- izkazal kat eudovito zdravilno sredstvo:
elektronka je delala prave eudeie.
Vsako posamezno poroeilo je bib o prava 3.senza-
cijEm Eden med poroeev-alci je povedal, da je rabil
polje ultravisokih frekvenc za zdravljenje srenih bo-
lezni in je pri tem dosegel pozitivne rezultate. Drugi
je poroeal, da je dosegel izredno dobre uspehe pri
zdravljenju raznih ognojkov; zlasti pri furunkulozi
(turavosti) je baje dosegel v vseh primerih hitro
ozdravljenje. Tretji poroeevalec je zdravil s tenii
arkit iivene bolezni. eetrti je pospeigeval celitev
ran. PoroCilo se je vrstilo za poroeilom in vsako je
govorilo o izredno povoljnih uspehih pri najraz1i-
nejih
vrstah bolezni.
Celo pri tako stragni bolezni kakor je gobavost,
je po izjavi poroeevalca iz Novosibirska doseglo
too
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
zdravljenje s poljem ultravisokih frekvenc v 27 pri-
merih med 36 znatno izbaljganje zdravja.
Sodobna medicina bi bila brez rentgenskih cevi,
brez diatermije in brez polja ultravisokih frekvenc,
to se pravi brez elektronke, dostikrat popolnoma brez
moi.
Glas izpod neba
Kratko pred svojim umikom so Nemci, ki so za-
sedli majhno belorusko mestece, zaeeli postajati ner-
vozni. Delali so racije in mnoiiene aretacije prebi-
valcev, ki niso niCesar zakrivili. V svojih razglasih,
nalepljenih po zidavih hi, so hitlerjevci pa svoji
navadi predrzno in lainivo trdili, da so Rdeee vojske
poraiene, njihovo prodiranje pa ustavljeno. Toda pre-
bivalci so po drugih patch dobivali vesti o resnienem
polo'iaju na fronti. Pa tudi histerieni to nerakih
objav je izdajal strah Nemcev pred b1injim povra-
eilom.
Prebivalstvo ne sme zapustiti mesta brez po-
sebnega dovoljenja komandanta mesta. Prekrgitev se
kaznuje z ustrelitvij6.
Prepovedano je zapustiti stanovanje ad 6. zve-
e'er do 8. zjutraj. Prekrgitev se kaznuje z ustrelitvijo.?
Od vzhoda so pa prihajale vesele novice: RdeCa
armada je uspekto nadaljevala svoje napredovanje
in osvobajala domovino. Bojna erta se je bolj in bolj
pribRievala mestu.
Kat najboljgi dokaz uspehav Rdeoe armade je
prihajal skozi mesto od vzhoda sem nepretrgan tok
ranjencev. Za njimi so se pa med vedno glasneigim
grmenjem topov vlekle kolone avtomobilav, naloienih
z vsakovrstno higno opravo. To so but ponesreeeni
nemgki grag-eaki, ki so Jo ucvrli proti zapadu.
Malo pozneje so dospele v raesto trume'iensk in
mladoletnikav pod nemgko straio. Te nesreene'ie, ki
101
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
80 mirno iveIi doma, so hitlerjevski nievredneii
v fagistiena taboriMa na prisilna delo. Ko so
me?eani gledali te nesreene, izmueene in izerpane
ljudi, so s strahom mislili na to, kaj bo jutri z njimi
samimi. Bib o je jasno, da jih eaka ista usoda, in da
hi ji u;li, so ljudje zapuAeali domove, se skrivali v
kleti, skednje, zemljenice in se trudili, da lie pridejo
hitlerjevcem pred oei.
Mesta je tonilo v temo. 2ivljenje in gibanje v
njem se je poeasi pomirilo. Nastopila je noe.
Grmenje topov je utihnilo in v mestecu ja za-
vladala popolna tigina, ki je ni motil niti najmanjgi
glas. Zdela Sc je, da se zrak, prepojen s tern molkarn,
oddihuje ad neprestanega treskanja, hrupa in vpitja,
ki se je razlegalo yes dan. Ko je nastopila noe, se je
ozraCje nekako zgostilo, da hi ga mogel tehtati. Nobel'
glas ni prodrl skozenj.
Zdajci pa se le ta gluha, dejal hi, nevzdramna
tigina pretrgala.
Kakor mogoene spomladne vade lomijo ledene
okove, ki so jih aklepali vso zimo, tako so preprosti,
hkrati pa nenavadni zvoki, ki so prodirali vsepovsad,
prelomili tiino, ki je leiala nad mestom kakor mrtva.
To ni dobro znani ivenket drveeih tankov, ad ka-
terega so se tresle hie. Tudi ni bib o oglugujoee lir-
lienje bombarderskih eskadril, leteeih nad mestom.
Niti ni bila treskanje ognja, ki je vzbujalo prebival-
cem strah in trepet.
Ne. Ti zvoki so bili mirnelgi in vendar so ne-
pojmIjivo pretre-sli vsakogar. Prihajali so ad nekod
in& mesta, ansiran reke, kjer so se zaeenjali gozdnati
griei, razlivali so se eez zelenjadne in cvetliene vrto-
ye, ulice, prodirali v hie, v kleti, v skednje, zemlje-
nice. Ljudje so se dramili, strme skakali iz poetelj,
hitch na ulice in abstajali, osupli nad temi pravljieni-
mi glasovi. Bila je glasba. Ali nataneneje, zaeelo se je
102
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
z glasbo, toda po nekaj moCriih, slovesnih akordih je
povzel zbor in nad mestom se je razlegla velienstna
pesem:
Velika Rusija je zvezo skovala
?svobodnitt republik, svobodnih ljudi.
Zivljenje ji voila je narodov dala,
enotna, mogana naj veeno
Ljudem, ki so pre'iiveli ve6 ko dye Teti v fag.
8ti6nem su'ierijstvu, so te vzneseno mime, dotlej ne-
znane domaCe besede izvabile solze veselja in napol-
nile srca s trepetiam sree`e in upanjem, da bodo kmalu
osvobojeni. Vse drugdone obentke pa je ta glasba
vzbujala pri Nemcih. Prvi gromoviti glasovi zmago-
Blayne glasbe so povzroCili nepopisen preplah. Ko pa
So si opornogli in preudarili, da ti glasovi e ne po-
menijo rieposredne nevarnosti, jib je popadla divja
jeza. Da hi prekinili au i pa vsaj preglasili himno
Sovjeiske zveze, so zafeeli nereden ogenj puk, stroj-
nic in minometov na griCe onstran reke, toda peseta,
ki je pretresala vso okolico, se je razlegala dalje:
0 domovina ti, bodi pozdravljeria,
narodov bratstvu si zgled in branik.
Najsi SO si hitlerjevci e tako prizadevali, da hi
prepre6i1i nadaljevanje glasbe, ni se jiin posreeilo.
Toda zvoki so naposled utihnili. Neraci so se ie
veselili rnisIe, da Jim je uspelo razbiti vim zvokoV,
in prenehali so s streljanjem. Ta hip pa je sprego-
voril miren mogki gins: tako miren, s kakrgnim se
razgovarjajo ljudje v mali sobici. Iii kakor CloveAki
glas sobo, tako je ta rieznani gins napolnil okoligka
polja, gozdove in vse mesto.
Qius, podoben gromn, je spregovoril:
Prevod sovjetske himne je vzet iz zbirke >Naga pe-
sem?, Oskrbel ga je lovarig Mile Klopeie. ? Op. prey.
103
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
)Mesto e obkolila Rdeea armada. Odpor nima
smisla in hi vodil le k nepotrebnemu prelivanju krvi.
Predlagamo posadki mesta, da odJoi oroije. V tem
primeru yam je iivljenje zagotovljeno. Ce pa ne
sprejmete, bomo mesto zavzeli na juriA, posadko pa
unieili.<
To je bila MGU.
Zjutraj se je nad mestom vila rdeea zastava. Na
trgu sredi mesta je stal med mnoiieo sreenih prebi-
valeev, osvobojenih nem4kega jarma, euden avto-
mobil. Po velikosti je bil podoben velikemu avtobusu,
le da je imel namesto karoserije velikanski megafon
(govorilo). To je MGU ? mogenaja grorakogovorja-
geaja ustanovka (= velezvoenik). Razen ogromnega
zvoenika, ki je pritrjen na zadnjem delu avtomobila
104
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
namesto sedeiev, ima ta naprava izredno moan oja-
Oevalnik, sestavljen iz cele vrste elektronk, in dina-
mo, ki napaja ojaeevalnik z elektrieno energijo. Mo-
tor avtomobila goni tudi dinamo.
Ce Clovek govori, vzbujajo njegove glasilke ni-
hanje zraenih delcev. To nihanje je pa izredno sla-
botno. Ce nage uho ne bi bile tako obentijivo, bi to
nihanje zelo te'iko dojeli.
Ueenjaki so nap ravili sledeei raeun. Ce bi vsi
gtirje milijoni prebivalcev Moskve hkrati zakeli go-
voriti z normalnim glasona in e bi mogli vso to
zvoeno mo e zbrati in brez vsake izgube pretvoriti v
elektrieno energijo, bi ta energija ne zadostovala niti
za to, da razbeli navadno 50sveerto elektrieno iarnico.
Toda pred govoreCega eloveka so postavili majhno
skrinjico -- mikrofon. Od slabotne z-voene emisije
govoreeega Cloveka ulovi mikrofon le neznaten delec
in ga pretvori v elektrieno nihanje. Razumljivo je,
da je energija tega elektrienega nihanja tako ne-
znatna, da je lie bi mogli za prav ni porabiti, e ne
bi bib o elektronke, ki ojakuje to nihanje.
MGU nima le ene same elektronke, temvee jib
ima veliko. Te elektronke zaporedoma boll in bolj
ojakujejo nihanje, ki so ga sprejele iz mikrofona.
Moo tega nihanja se veen kakor sneiena kepa, ki se
vali z brega; naragea in doseie v poslednjih elektron-
kah e velikost, ki jo lahko merimo s konjskimi
silami.
Ta )veamaiska vprega? more z velikansko silo
ra.zgibati diafragmo zvoenika. Nihanje diafragme pre-
baja v zrak in tako se iz megafona MGU razlegajo
veemailonkrat ojneene besede, ki so bile izgovorjene
prod mikrofonom.
Toda razen mikrofona lahko sluijo tudi drugi
viri za nihanje v MGU.
105
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Pred seboj imamo kolut, ki se enakomerno vrti,
na njem pa gramofonska plogea. Na njej so zarisane,
za presto oko skoraj nevidne vijuge zvoene brazdiee.
Ko hite mime igle, jo potiskajo te vijuge zdaj na to,
zdaj na one stran. Pod vplivom teh slabotnih udareev
za6ne igla nihati, hkrati z njo pa tudi kotva elektro-
magneta, na kateri je igla pritrjena. Na oko in pod
prsti se zdi kotva popolnoma mirna, to& ona vendar
niha in to doeela neobe'utljivo nihanje vzbuja v ovo-
jih elektromagneta pray tako slabo elektrieno niha-
nje, kakor eloveSki glas v mikrofonu. In ta.ko tudi v
tern primeru lahko zvoe'rtik MGU reprodueira zvoke,
zarisane na p1oi, ki jih je ojaeila cola vrsta elek-
tronk.
Koneno more MGU ojaeevati in (tube predajati
tudi oddajo, ki jo je sprejel iz etra od drugod s po-
rnojo radiosprejemnika.
Na predveeer prihoda Rdee'e armade v inesto se,
je ta naprava maskirala na grieu za mestom in odda-
jala na ve6 kilometrov dale e sveCane zvoke nave
himne nage velike domovine.
Toda euj, motor je zahrumel in pognal dinamo,
elektronke so zaiarele in nad osvobojenim mestom so
se zasligali raogoeni zvoki radiooddaja iz Mokskve.
106
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
VSEBINA
1. poglavje
Cuda in resniCnost
Sanje Cloveka
5
Province tisa in ene noCi
6
Coda postajajo resniCnost
7
Cudodelniki nagega Casa
8
Province tisoe'in dveh noel?
11
2. poglavje
Rojstvo, iivljenje in delovanje eudodelne
elektronke
?Edisonov efekt?
12
Ustroj materije
14
?Slika? elektrona . .
16
?Zapeekarn? in ?potniki?
17
jeCe v svobodo
19
Regitev ?Edisonovega efekta?
22
?Prvi koraki? elektronke .....
22
Elektronka in plin
29
?Elektronski rodovnikidejec, >svetovnega duhaduh' ? o tem ne
41.Mo povedati iri pametnega, ker niti naravarost aiLti posredno
ne morainal filiZesair ,zvedet1 o njegoivem bivanju ee premiglin-
jemo e tem, na kakgen nein so si idealisti ustvarili predstavo
dutra kot stvarniku vseg,a, kar biva, moramo priznati, da duh
ni pray nto drugega ,kakor novegla zavest, toda 'zavest, v kateri
vidinovek neltai boYanskega, nekai, kar .je odtrgano, od noveka
iin lopremenjeno v neko, iskrivnostno silo, bivajo6o nad svetom.
V nasprotju z ?idealimmom (zatrjuje ,materializem, da sveta
nthleern ustvartl mi da ne potrebale nobenega ?evelovnega
,dirba?. Pray nJi ni potrebno, da brisi dmrnigljali kakgrie koli
lautatstkne ,sile, ki bilvaj,O nad svotom in izven sveta. Svet mo-
raine prou6evati takgnaga, kakrgen je v resnioi. )Materialistinri
svetovni nagor< pravi Engels -- ?ne pomeni preprosto rile dru-
gega, kakor pojimovacnje prirode takigne, kakrgna je, brez vsakib
stranskih clociatkov < Na tern materiallistit'enem evetovnem
mazoru ternelji tudi znanost, seveda,'6e gre aa resni6no znanost.
-Pripolvedujejo, da je francoski cesar Napoleon I. vpragal
ziamenitega u6enjaka Laplacea ko je prental njegovo knjigo
o vesoljstvu ? zakaj rn v tej knjigi rnti enkrat omenil stvarnika
sveta, t. j. boga. Laplace je mirno odgovoril: ?Pray ni nisem
potreboval takkie hipoteze.< S terni besettarni je hotel cznameniti
1,Zgodovina VKP(b), kratki krare, CZ 11946, str. 110.
13?
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
u6enjak pavedati, da za razlaga vesalijstva ni treba iskati kakthrkih
kali izmigljenih bitij, bogov jr duhov, temve6 je treba
primoda takgno, kakmgna je. MaterialistAio obtravnavanje pri-
rocinih pojavov je nastalo pri mnogih u6enjakih na elementaren
Filazoiskiimaterializem pa utemelijruje takigno obravnavanje
pojarvov in ga postavlja v temelj razlaganja sveta.
Materializem lzbaja iiz tega, da je swat po svoji prirodi ma-
terializem, da so vsi maznovrstni prirodni pojavi mazli6ne pojavne
oblike materije.
Oglejmo si nekoliko obdajajoee nas prirodo. Vse, kar vidimo
okrag sebe, ?je materialni svet. Sleherno ?t1o, za6eagi od naj-
manjgega peMenega zrnea pa tja do velikanskega Sonea, je de
materialnega sveta. Naj se'Se toliko poglabljamo, naj prou6njemo
tako zapletene pojave, vselej 'barna imeli opravka, le z raz1M-
spremembami oblik 'materije.
V 'srednjem veku, ko je bila znanost ge v povojih in je nad
Zilovegkim razumom gospodovala religija, so ljudje .mislili, da je
Zemlja isredigoe vesoljstva. Zemljo so isi takrat predstavljali kot
ravno ploskev in mislili, da se na njenih robavih nebo spaja
Zernljo, da se tarmkaj konenje nag zemeljski svet. V neki star
knjigi je bila eel? ustrezajaoa risba ? popotni month je po
dolgem romanju pripatoval na rob Zemlje in si ga zdaj ogleduje;
in tam, za vesoljstvom, se 'zaoenja drug, nematerialni svet, kjer
bivajo bog in aageli.
Znanost je e zdavnaj dokazala, da so take predstayp ne-
utemeljene. Ze pored nekaj staletji sta velika uZenjaka Kopernik
in Giordano Bruno dokazala, da Zemlja sploh ni sredige ve-
solistva, kakor je zatrjevala religija. Zemaja je eden lamed pla-
netov, ki se vrtijo okrog Sonya. Zemlja je v primeri s Soneem
zelo maihna: njena velikost ni veeja ad enega milijonstkega dela
velikosti Sonea. Vender tudi So' nee ni s;edig6e vesoljstva: Same
je etna izmed desetin milijamd zvezd, ki sestavljajo zvezdni
sistem, imenovan Galaktika. Ob jasnem vremenu vidimo na nebu
zvezdno meglico, ki jo vsi poznamo pad imenom Rimska costa.
Ravno to je naga Galaktika. Sononi sistem, kakor so sedaj ugo-
14
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
'
Approved For Release .4004/06/23 : CIA-RDP83=00415R004700130001-4
tovili, je v njenem obmejnem delu. 0 rozseinosti Galaktike lahko.
sodimo po tem, da.raoun,ajo astronomi njen premer am pribliino.
100.000 svetlebnih lot all z drugimi besedami: svetloba, ki se
giblje. s hitrostjo 300.000 km am sekurado, .bi pregla to razdaljo
V100.000 letih. Toda nag Dvezdni sistem iii edini zvezdni sistem
V vesoljstvu. Za njim je ge negteto drugth ivezdnth svetov.
Z .modernim, teleskopom labko vidimo yea' kakor dva milijona.
meek,. od katerih vsaka predstavlja velikansko kopico zvezd,
podobnih nagi Rimstki cesti. Te meglice so tako dale e od nas, da
si tega niti predstavljati ne moremo. Od obseine meglice An-
dromede pride svetloba do nage Zemlje v 900.000 letih; od:
najbolj oddaljene meglice ?ki je dostopria nag'amu opazovanju
-- pa .dospe svetloba do nage Zemije V 140 milijonih let.
?Chn bolj se razvija ,znanost, tern bolj so irijo meje, do.
katerih poznamo vesolistvo. Toda vse; kar odkriva znanost, je
materialni sTet, drugega sveta ni. V vesolistvu_ni nikjer )riebe-
Akega kraljestvac, 0 katerem pripovedujejo religiozni ljudje.
Svet, ki nos obdaja, je neskoneno rayno1i6en. Na neibu vidimo
zveZde, Sonce, planete;-no Zemlji so gOre, reke, morjo, gtevilne'
mrste rastlin in Lyon. Toda. eepraV so prirodni pojavi e tako
roinovrstni ? od velikanskih mas lare6e marterije, do njenih naj-
manjgih delcev, molekul, atomov, elektronov, od .najbolj eno-
stavnih bakterij do najvigjih ivali in eloveka. ? predstavljajo-
vsi ti pojavi materijo v razliondh othlikah, ,ria razlienih stopnjah
0A2
razAa.
Oct ted izyira vaien zaklju6ek o materialni enotnosti sveta.
, .
Syet je enoteri 'zaradi toga, ker vse, kar biva, sestoji iz materije,,
ki je v razli6nih.,stanjih in se preobraia ma gtevilne mane.
AU lahko vse pojarve V svetu smabramo za pojavno obliko
materije? Zivljenjski pojavi so bili dolga 6asa pribeialige'e idea-
lizma. '2iy,14enja, so. trdili idealist!, ne moremo ra1oiti z ma-
terialnimi vzroki. Celo v najbolj enostavnih rastlinah in Z'ivalih
deluje, pravijo ti ljudje, neka posebna, nemarterialria ?iivijenjska
silac,'ki upravlja vse procese v organizrnu. '
15.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Moderna znanost je zavTgla te nazore idealistov. Znanost je
.4dokazala, da med Eva in neilva prirodo i nobenega prepada,
.da je :Eva materija nastala na prirodep naein iz neilve mate-
rije, brez slehernega vmekvanja ?duhv. V pradavnih easih, prod
;milijardo let, je bila nak Zemljaiareea' , ognjena obla. Zivljenje
na Zen-11P takrat ni bib rnogoee. Postoipno, v zelo dolgi easovni
,dobi, se je Zemlja ohlajevala. Na njeni povrAini je =gala trdna
.povr?ina, zemeljska ,skorja. Po sto .milijon letih se je zemeljska
temperatura toliko ohladila, da se je na injej pojavila voda in
nastala velikanska tapla pramorja. Ravno v teh toplih pramorjih
so nastale prve organske spojine. Po dolgotrajnem razvoju so
se iz teh .spojin razvile najenostavnejk beljakovine. Struktura
.teh beljakovin je postajala Zedalje bolj komplicirana, in te belja-
kovine so ustvarile temelj za oilastoj najenostavnejkh iivib
,organizmov.
Ziva materija je torej nastala iz nelive materije. 0 tem se
,preprieamo, poleg drugega, tudi ee proueujemo sestav snovi, iz
katere sestojijo rastlinski in iivalski organ izmi. Kemiki so od-
krili, da so v ivih organizmih iste snovi, ia katerih sestoji
naiva priroda. Te ,snovi .sestavljajo v ivem organizmu posebno
komplicirane organske 'spojine: ogljikove hidrate, tolgee in be-
ljakovine. Dolgaasa so ljudje ,mislili, da lahko organske spojine
nastanejo samo v iivem organizmu, z neko posebno ipiivljenjsko
Vendar je eleta 1828 qaemekemu kemiku Wohlerju uspelo
ustvariti v laboratoriju na umeten naein eno ad arganskih materij
? ureo*. Znanost pa se je od tistih e'asov razvijala dalje in danes
lahko napravimo na umeten naein 'te vee tisoe Taznovrptnih or-
ganskih spojin. 1e labko napravimo organske 'spajine v nagih
laboratorijih, tedaj to pomeni, da je popolnoma neutemeljena
-domneva, da pri nastajanju organskih ,spojin sodeluje neka po-
sebna ?iivljenjska ,silac.
Zivljenje je ,seveda zelo kompliciran pojav; "ivljenje je na-
-stalo v takih pogojih, kakrkih na Zerniji dandanes ni vee.
I Urea ? (lat.) orgauska spojina v urinu. Op. .tur &ctn.
16
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Danaginja 'Eva bitja so plod dolgotrajnega razvoj,a, Id je potre-
boval na milijone let. Zaradi tega 1i bib) zelo naivno, 6e bi
mislili, da je .mogo6e v laboratoriju kar naenikrat ustvariti do-
virSen, iv organtzem.
Toda vsa znanstvena ,dognanja main pravijo, da so vsa Eva
bitja, ne glede na svojo komplieiranost, nastala kot plod razvoja
nenve materije in da predstarvIjajo plod razvoja materialnega
sveta.
Vise, kar biva, zaeengi od, najlx>lj enostavnega delea mrtve
materije tja do najbolj komplicirane ,strukture misle6ih olovegdh
molten, vse predstavlja nejrazIf*Onejge oblike, spajanja, ritzvojne
stopnje matorije. V tem ismislu je svet enoten ne glede na svojo
neskon6no raznoli6nost.
Keligiozni iljudje nas v6asih ,st ugaijo ,p,resenotiti r. vpra-
ganjem, ki se jim zdi 7,elo bistroumuo: >Vi trdite pravijo ti
ljudje ? da vse, Ikar ,biva, sestoji iz materije; toda kako je
nastala roaterija??
Mi oclgovarjamo: materije ni ustvaril nih+6e, materija je
vena. Ko nam postavljate takgno vpraganje, nam skufgate pod-
takniti svoje nepravilno stalig6e o rustvarjenju sveta, ravno takAno
postavljanje vpraganja pa mi zavra6arno. Sveta ni ustvaril nih6e.
Materije ni ustvaril nih6e. To trditev filozofskega rnaterializma
V celoti potrjujejo mnanstvene ugotovitve.
Na, ternelju gtevilnik poizkusov so prirodne znanosti ugoto-
vile zaken. o obranitvi materije in energije: v vseli procesih, Id
se razvijajo v prirodi, materija in onergija nih ne nastajata
niti ne izginjata, tenive6 se le ,imprerninjata iz ,ene oblike v drugo.
MisItte_siAnore6 koPek oglja. Oglje zgori in naposled ostane le
kup6ek pepela. Kmn je izginila materija,, iz katere sestoji oglje?
Mar je izginila brez sled? No, odgovarja znanost,, ta imam?
opravka le z impremembo materije.-Ogljik, ki tvori ,sestavni del
oglja, se je spojil s kisikom iz zraka in se spremenil v plin ?
9igljikov diolisid. V pepeln so ?stale samo nekatere liegorljive
17
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
primesi, ki jih vsebuje oglje. V vseh takih izpremembah materna
niti ne nastaja niti ne izginja, temve le izpreminja svoje stanje.
Taka nam pravijo prirodne znanosti. Filozofski materializem
pa gradi na tej podlagi obseinejge zakljuele. Filozotski materia-
lizem trdi, da materna na splogno niti ne nastaja 'niti ne izginja.
Brez smisla je torej vpragevati o nastanku materna Vpra-
ganje a nastanku ima nek srnisel le tedaj, 6e govorimo a posa-
meznih predmetih prirode, ne pa tkadar gre za materna na
splogno. e pravina n. pr. da Zemlja ni ad vekomaj, temve6 da
je nastala priblino prod dvema milijardama tell, tedaj ho6emo
povedati, da je Zemlja nastala iz drugih materialnih teles. Kakgen
smisel pa naj sploh ima vpraganje o nastanku materije vob6e?
Saj razen ,materije v njenih najraz1i6neigil pajavnih oblikah ne
biva nieesar.
Kaj je pray za pray materija? >Materna je to, kar s svojim
uZinkovanjem na naga 6utila povzroe'a ob6otke; materna je ob-
jektivna realnost, ki nam je dana v ob6.utku...0 odgovarja
an to vpraganje Lenin. Materna je tarej vse tista, kar biva me-
odvisno ad nage zavesti, izven nage zavesti. Materna je zeta
girok pojem, ki Vklju6tvje vsa ?Wok:6a materialna telesa in
polave. Ko govorimo o materiji v filozolskem smislu, tedaj si ne
rnislimo kakrgnih koli sestavnih delov materna ? inalekul,
atomov, all elektronov ? ampak vse tisto, kar biva 'neodvisno
ad nage zavesti, izven nas. Predmeti in pajavi abdajajMega nas
sveta so neskon6no raznalieni, toda 6eprav se ge tako raztoenjeja
drug ad drugega; imajo vendarle nekaj skupnega, in sicer to,
da bivajo neodvisno od nage zavesti, da predstavljajo objektivno
realnost V tem smislu 90 VSi ti prednrieti in pojavi materialni,
predstavnajo del enotnega materialnega sveta.
Filozofslcega pojma materije ne smemo istovetiti s pojmom
snovi in materne, ki ga splogno uporablja fizika. pojem
materije, snovi, ima oipravka z zgradbo, s strukturo materije.
Filozofski pojem materije pa ne govori a tem, kako ,je mat erija
Zgodovina VKP(b), krartki kurz, CZ, 1946, sir. 111-112.
18
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
zgrajena, iz kakgnih deleev sestaji, ampak govori a tern, da je
materija obfektivna realnast, kar pomeni, da biva izven nas in
neodvisno ad -nas. eeprav bi 'razvoi znanosti e taka globoka
izpremenil nazore o zgradbi anaterije, bo znanost vendarle zmeraj
izbajala iz dejstva, da materija biva objektivno, da ne nastaja
in no izginja.
Matedja je ve6na, toda sleherni posaniezni deleek materije
se izpreminja na razliene naeine. Posainezara telesa razpadajo,
Ali je bila priroda pried O-lovekoan? Na to vpraganje
idealisti,4berkeleyanci ne niorejo zadovoljivo odgovoriti. ee bi
da je Zemlja bila pied ,61ovekoan, tedaj to pomeni,
da biva inaterialni svet, da biva priroda ,neodvisno od 61ovegke
zavesti, da je priroda prvotna. Potem imajo pray mat erialisti,
ki ravno to trdijo. Ce pa bi odgovorili: ne, Zemlje ni bib o pred
tedaj bi prigli v ontno nasprotje z znanostjo. Pa ne
samo z znanostjo. Vsak normalen 61ovek ? pravi Lenin -- ki
ni bfl v norignici in ni hodil v golo Milozofom-idealistorn, je
trdno prepri&n, da so priroda, stvari neodvisne od nagih oWutliov
in od 61oveka sploh.
Idealisti so se postaievali najrazlieneigih zvija6, da bi se
izmotali iz teh tefav! Ko govorimo o obstoju Zemlje pred Clo-
vekom, so dejali nekafteri idealisti, ?primislimiy: With saanega
sbe kot gledalca all opazovalca. Lenin Jim je odgovoril,:
?primislimo` same sebe, tedaj je naga prisotnost be uminjena,
medtem ko je obstoj Zemlje pred Clovekom realen. Dejansko
Zlovek ne bi mogel bit opawvalec n. pr. Z'are6ega stanja Zemlje.
Misliti situ njegovo navzoenost, je pray tak obskurantizem, kakor
bi hotel braniti obstoj pekla z naslednjim dokawm: ?sebe
,primislim` kort gledalca, tedaj bi lahko opazoval pekel.>niajneznatneji rvi?. Torej ? je
sarkastiono pripomnil Lenin ? je Zemljo i'43 prod obstojem
zaz,naval 6rv, Id je vrgil funkeijo opazovalea?, da bi
regeval idealistieno filozofijo. Takgno razglabljanje ? je nada-
ljeval Lenin ? pa pomeni najve6ji nesmisel, hkrati pa pray ni:d
ne pomaga idelistom, kajti Zemlja ni bivala i pred 61ovekom,
ampak pred slehernim ivim bitjem tsploh.
To tezo, ki jo je znanost nepobitno dognala, filozofski mate-
rializem utrjuje in utemeljuje. Filozof ski materializeni trdi, da
materialni ,svet, priroida biva ?neodvisno od ,61oveka, neodyisno
od zavestti. Materija je prvotna, a avest je drugotna.
V davnih asih, ko ,je bila Zemija iare6ta obla, ni bile na njej
.
bi ti moigoe. nikakrgno iivljenje in zat6 tudi ni moglo nobene
? zavesti. '1.(o, so nastali ivi organizmi, se, jim je med drugimi
lastnostmi razvila obentljiiost; t. ?j. isposobnost reagiranja na
drailjaje. Vendar to ,ge ni bila za.vest. Minilo je ria milijone in
milijone let, preden se je razvilo iivalstvo, preden so nastale
sposobne otb6utiti in preden se je naposled pojavil elovek
s svojim visoko razvitim migijenjem. ,Clovegika zavest, njegova
sposobnost, da &Ai in misli, je torej rezultat visotke razvojne
stopnje materije.
Mo'igani so organ miglienja. ee na kabrgen koli na'an pre-
_
trgarno delovanje motan, 61ovek preneha 'outiti in misliti. elovek
lahko osiepi all oglugi ltd., pa glede Ilia to, kateri del imokanov
je pogkoclovan. Znanstveniki so ugotovili, da materialno osnovo
zavestuega 61oveglrega delovanja predstavljajo veliki mokani..;
Neki znanstvenik je napravil zanimiv poizkus. lzrezal je psu
skorio velikih. mokan. Peg je iel po tej operaciii ,ge dye leti,
ko je videl, sligal, vendar pa je izgubil sposobnost, da bi
rspoiriaVal lludi. eeprav je bil 'ge tako la6en, se ni zmenil za giro-
_ _ ni
so s bran& in ni zai6e1 jesti toliko 6asa, dokler mu mso stlaerh
hrane v gobee. Ker so psu izrezali skorjo velikih mokan, je
obranil le najenostayneige psihiMe funkeije, Id so zvezane z
drugimi deli Z'iy6nega sistema.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001300014
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Znanost nam torej dokazuje,r da je srposobnost obentenja all
zaznamovanja v tesni zvezi s stanjem onganizma, z razvojem
nega sistema, z delovanjem maigan. Ce prenehajo delavati
rno-
gani, preneha tudi sposabnast ,migljenja.
Migljenje je torej prolzvod inaterije, ki je dosegla visoko
stopnjo razvoja, je pnoizvod rnatgan. Migljenja ne smemo od-
trgati ad motigan, ?e noteemo napraviti nerodne napake. Mate-
rializem trdi, da: >I. fizieni..svet biva neodvisno ad olovegke za-
vesti in je tival davno pred elovekom ... 2. ipsihieno, zavest itd.,
je ,najvigji produkt fmaterije (t. j. fizia'nega), je funkcija posebna
kompliciranega -dela materije, ki se imenuje Joveki nno'igani.brezmoei-
ganske Ka je zasmehoval tiste idealiste, ki trdija, da rnisli
baje ibivaja brez 'maigan, je Lenin pisal: >Ali so ,v1oh kje filozofi,
ki bi mogli braniti to brezmokansko filozdijo?(2
Migljenje je torej proizvold delovanja rnoilgarnov. Da bi &oval(
misfit, pa no zadostuje, da ima normalno razvite maigane. elovek
mora sprejemati tudi vtiske ad zunaj, iz sveta, ki ga obdaja. Ce
opazujete dugevni razvoj atroka, 'baste opaziIi, da se njegova
migljenje razvija vzporedno z njegovimi izkugnjami, razvija se
v isti men, kakor si otrotk kopii vtiske. Spoeetka ne more otrok
V. I. Lenin, Materialimenr in empiriokriticizein Kultura 1948 (v
str. 204.
2 V. I. Lenin, pray lain, str. 41.
28
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-IkDP83-00415R00470013000i
niti pravilno oceniti razdalje med posameznimi predmeti, saj je
v stanju poseei z roeico po Luni. ;ele pozneje, v kolikor mu
izkugnje odkrivajo resniene odnose med prochneti, se nauei
orientirati se v svetu, v katerem
Polagoma si otrak oblikuje razliene pojme, n. pr. pojme o
dobrem in zlem lid. Od hod jemlje otrok vse Le predstave in
pdjmo? Odgovor je lahek: iz sveta, v katerern ivi, iz druibenega
okolja.
To ,S0 dolma vedeli e star filozofi-materialisti. Anglegki fi-
lozof-materialist John Locke (1632-1704) je prinierjal otrogki
razum z nepopisano tablico all nepopisanim papirjem, na katerem
,
pie ZiVljenje svoje vtishe. Locke je vedel tudi to, da si ljudje,
hi se vzgajajo v razlienih pogojih, oblikujejo razliene pojme in
ideje. ?ee hi se bili mi Todili oh Soldanijskem zalivu ? je dejal
Locke svojim anglegkim Tojakom ? bi bili nagi nazori in
pojmi rnorcla ale1501j razviti hakor primitivni pojmi tamkajgnjih
Bei entoto v.? ?
Cloveck z,az,nava prirodne predmete nepOsrecino s ,svojimi
oboutki: elovek jih vidi, otiplje, elovek lahko okuga in
? vonja, 'Obeutek ? pravi Lenin ? je rezultat ueinkovania ma-
terije na naga Stvarnost pa se no odraia Isamo v ob-
ampak tridi v elovegkih predstavah iii pojmih. Toth vse
,elovegke pred,stave in pojmi so vzeti iz sveta, hi obdaja eloveka,
so odTaz 'biti. Pojasnimo to s primerom. ?si hoeemo v mislih
predstavljati konja, ni to za nas rseveda TIM teikega. Toda konja
si lahko predstavljamo tako nazorno same zato, her smo prej
_ .
vicleli
Iivega, pravega konja. Res je, da'Si lahko ustvarimo tadi
fautastiene like predmetov, hi jih sploh ill. Starogrgke pravljice
n. pr pripovedujejo o ikentavrih bitjih s konljski
rm
u in elovegko glavo. Vendar si,niti najibolj nadarjen ant ast
rP?in erriore 1mrsIiti likov, v katerih sploh ne br bib nobenth
2 Iv;
1 John Locke, Razprava o 61ovegKem razumu, str. 67 (v rugeini).
2 V. I. Lenin, Materializem in empir okriticizem, Kullura 1948 )(v
str. 49.
29
Approved or Release 2004/06/23 : CIA-RIDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
elementov stvarnosti, pa eeprav v najbolj fantastienih kombina-
cijah. 'Pudi v religioznih predstavah ljudi se odraZajo pogoji Ith-
hovega iivljenje, njihova druibena ureditev. Vsaa religija ?
je .pisal Engles ? iii ni e drugega, kakor farntas,tieen odsev .v
glavah ljudi tistih vnarijih ,sil, ki gospodujejo nad rijihovirm vsak-
danjim iitjern in 'bitjem., odsev, v 'katerem privzemajo ozemeljske
sile obliko nadzemeliskih V druibi praskupnosti, kjer ge
ni bib o razredne neenatkosti, so n. pr. -tljudje ,mistili, da bogovi
iivijo pray take, kakor .1judje, (la se hranijo z istimi zeliki, mesom
itd. S svojimi ,bogovi so oboevali pray po domaee. Ko je Eskim
odhajal na lov, se ,je ,skutgal prikupiti svojeam bogu z daritvijo, oe.
pa na lova ni imel sreee, je po vrnitvi pretepel kip boga s palico
au i pa ga je vrgel iz .,svoje jurte na ,mraz. Popolnoma drug-done
predstave o ,bogu se Oblikujejo v razredni &Obi, kjer e obstoji
driava, kjer predstavljajo oblast carji, knezi itd. Tu- postane bog-
,
stragen, vsentogoeen gospod. Obdan je z velikhn spremstvom ?
z &nen, svetniki itd. Da bi stpridobili bolo milost, je treba bogu
prinagati zlata, srebra in dragocenosti. Mar ni jasno, da so pred-
stave ljudi o bogu v prvern in drugem primeru b fantastieen
odraz njihovih lastnih iivljerijskih pogojev.. Na tej podlagi lahko.
napravimo zakljneek, da si eiovek vse predstave in pojme tako
au i drugwee izposadi iz resnienosti. ?Vse ideje ? pravi Engels-
- ki nam jih daje izkugnja, so ? pravilen all popaeen ?
odraz resnienosti..c
Vir nagili obeutkov, predstav in pojanov je torej ,mate,rialni
svet. elovegka zavest ,je odraz . materije, "odraz biti. Torej tudi
v tem smislu biva bit pred zavestjo,,,tudi v tem smislu je ,Materija
prvotna in zavest drugotna, kajti predmet biva neodvisno od
svojega, edraza, biva prej, preden se pojavi ta odraz.
Toda veasih vpragajo: all se no ipojavlja ideja prej kakor.
predmet? Preden seizidajo neko poslopje, napravi arhitakt naert..
Pretden ,ljudje zgradijo nek prekop, si morajo zastaviti ta cilj.
F. Engels, Anti-Dtihring, CZ 1948,1 str. 366.
30
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
, elovegka zavest seveda ni pasiven odraz biti. Clovek je za-
vestno bitje, to se pray!, da si postavIja ,dokfreene cilje in jih
ostvarja. Marx je globokoumno 'priposmnil: ?Ceprav pajek vegi
operaeije, ki nas spaminjajo na operaeije &am., 6esprav eebele
gradijo satje, s katerim lahko osramotijo marsikaterega a.rhitekta,
vendar se celo naislabgi arhitekt razloOuje od najbolfge eebele
tie od vsega zaeetka pa tem, da v svojih mislih izoblikuje vo4Ceno
cell-co tie prej, preden jo zgradi. Na koneu delavnega proeesa
dobiana rezultat, ki je abstajal v delaveevi predstavi e v zaeetku
samega delovnega procesa, t. j. idealno.?1 Ideja (all smater),
biva tn na vid.ez prod stvarnostjo. Ravno te aktiVnosti zavesti so,
se ikugali oprijemati Means% da bi dokazasli, da je tadi sam
materialni svet ustvarila ?abiolutna idejag, ki je bivala baje prej.
kakor svet.
Materialisti-nedialektiki, ki so se postavili idealistom go
robin, so patzkaali zanikati vsako aktivnost zavesti. Tako J. Locke,
ki sine ga e omenili, kakor tudi franeaSki materialisti osemnaj-
stega stoletja, ki so nastopali nekaj desetletij pozneje, so Imeli
elsaveka za navadnega opazovalea, gledalea v prirodi. elovegki
razuan so primerjali z zrealom, v katerem se odraziajo gredmeti,
ki obdajajo'Oloveka, toda ta razum ni sposoben, da bite predmete
na kakrgen koli nwein iipremenil; temve6 jih Iahko samo adraia.
Zato so gledali na eloveka kat na -pasiven proizvod prirode.
)Slalbotni, nebogljeni Nov& ? je vzkliknil Halbach (172a
do 1780), eden izmed najpomembnejgih franeaskih materialistov
osemnaistega stoletja. ? >Mar si ti izjeina sredi mogoe,ne prirode,
mar si ti edini sposaben kljubovati prirochilm sillam?< In llolbaeh
je pozival: ?Podredimo se nujnosti, ki se ji boano kljub vsemu
, morali vendarle uklaniti, pokorimo se prirodi
V resnici pa e'lovek priroclo no samo adraia, temve6 jo tudi
izpreminja. V svojem praktienem delovanju elovek aktivno nein-
kaje na obdajajoZi ga svet in ga izpreminja. Pri tem izpremi-
1 K. Marx, Kapital, Kultura, I. zv., 1941, gr. 136 (v latinici).
2 Hohlbach, Sistem prirode, str. 192 (v ru'Ani).
31
, Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
njanju,'pri tem ustvarjanju vodi oloveka njegova zavest. Zato
marksistiOni filozolski materializern ne zanika aktivnosti Olavegke
zavesti. ?Clovegka zavest pravi Lenin ? ne le odrarga objek-
tivni svet, temvee ga tudi ustvarja.?1 Toda Olovegka zavest lahko
,ftr,stvarjaK svet le tedaj, oe ga pravilno o'draga. Ce bi si zastavil
arhitekt cilj, da bo ,sezidal gradove v oblakih au i dvore iz Iirniih
garkov, ,bi ta njegov cilj ostal prazna fantazija, neutemeljena
sa-
ujarija. Cilj, ki si ga 'zastavi Olovek, se le .tedaj sprerneiii v
stvarnost, te ga tudi poraja stvarnost in Oe pravilno odraga to
stvarnost. 3>elovegLki cilji ? pravi Lenin ? so v resnici ,porojeni
iz objektivnega sveta in tega predpostav1jajo.Zna6aj
vegkega znanja< za'eenja Cernfgevski znaslednjim razglabljanjem:
irna rake olovek, ki ima zdravi obe roki? ? Ima.
-- Al! je tako? ? Da, tako je!
? Tudi vi tako mislite. ? Da, tudi jai tako mislim.
Nadaljujrno.
Koliko rok ima elovek, Id ima zdravi obi roki? Dye.
? Dobai- dan, gospodjel ? VstoPil je uoenjak, eden limed
znratiih noenjakorv. Kaj pa se pogovarjate?
-- 0 tern, da ima'61ovek, Id ima obe roki zdravi, dve roki.
- Mislite, da je tako?
-- Da, mislimo, ,da, je tako!
?;Molite se gospodje, m tako!
? Ni tako? Kako pa je potem?
? Takole je: Cloveku, ki se mu zdi, da ima obe roki zdravi,
se le zdi, da ima dye roki;'oe bi yodel, da ima roke, tedaj
imel dye roki; toda on ne ve, au i ima roke au ne, tega ne more
vedeti niti on niti kdor kali drugi.u'enjakovnaj zdruitljejo najveC'jo strast v
veliki revolucionarni borbi z najveNo hiadnokevnostjo in trezuo
analizo41 pololaja, z analizo aktivnosti ,sovrainika. Naga partija
se vedao ravna po tem Leninovem napotilu. V bojih preizkugeno
idejno oroije ? nauk MarKa-Engelsa-Lenina-Stalina ? siui nag
partiji kot napotilo za akcijo in ji pomaga, da more izbojevati
najve.6je zgodovinske mage.
1 V. I. Lenin, ?Levie'arstvo?, otraka balezen komanizma, Dela,
XXV. iv., etr. 235 (sr neidni).
53
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-004151004700130001-4
KAZALO
llarksietiZni filozofeki materializem
I. Kaj je markeisti6ni filozaski materializem?
II. Kaj predstaMja obdajajo6i nae svet? 13
II Kaj je prvotno materija au zavest? 24
IV. All je svet spoznaten? ..... . . . BB
V. Kako je treba wporabljati marksistiai fidozoiski materializem
(pri prou6evanju drulIbenega Evljenja?
8
41
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
G. Glezerman
Marksisfieni filozofski materializem.
lzdala
Cankarjeva zalaiba
v Ljubljand.
Predstavniea
Zima Vrkaj
Tiskala
Tiskarna Ljudske pravicet.
v Ljubljani
Naklada 7000 izvadov
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
a23Em
25X1
EDVA RD kARDEL,Il
ItIOSKI
MOKRACIII
UGOSULIIJI
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
ON VHE PEOPLES DEMOCRACY IN YUGOSLAVIA
BY Edward Kardelj
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
EDVARD KARDELJ
0 LJUDSKI DEMOKRACIJI
V JUGOSLAVIJI
(OB PRILIKI NOVEGA ZAKONA
0 LJUDSKIII ODBORITI)
CANKARJEVA ZALOZBA
V LJUBLJANI
1949
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Ponatis iz ?Komunista" ?t. 4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Pred kratkim je Ljudska skupgkina isprejela precej spre-
menjen ijfl dopolnjen, pray za pray. nov Zakon o ljudskih
odborih. Ne bora pretiraval, e-takoj izpoketka reZern, da
, pomeni la zakon po svoji globoki deraokratienosti in po svoji
konkretni organizacijski izdelavi zelo yak .korak v razvoju
nage socialistiene cWayne graclitve. Kot tak je ta zakon hkrati
resell prispeYek k teoriji in praksi .socialistienega razvoja.
Namen zakona je ta, da ? v popolnem .soglasju z ndeelom
enotnosti oblasti in dem.okratienega eentralizma ? pridejo
etimbolj do izraza tiste globoke demokratiene te'inje ljudskih
mno?Zie po samouprayi, po neposrednem ,sodelovanju v upray-
ljanju drave, ki so bile vedno znakilne za vsa: resnikno
ljudska gibanja v svetu, posebno pa moral.? biti znakilne za
revolueionarni proletariat in za socialistieno demokracijo.
S tern .seveda nisem hotel reel., da ,smo dali 8 tern zakonorn
zgled popolne dernokratienosti, ki Ji ni veC mogoke ugovarjati
in ki se yek ne more razvijati. Take demokrationosti sploh ni,
in ko bodo nekoe clozoreli pogoji za tako )popolno( denio-
kracijo, iedaj to ne bo yee demokracija, tedaj bo demokracija
sploh odmrla kot oblika clrave in jo bo nadomestila svobodna
ljudska skupnost. Tukaj se ne morem spugeati v diskusijo
o oblikah te bodoenosti. S tem zakonana hoeemo napraviti ge
korak naprej v tej smeri in ustvariti hkrati ge jasnejgo per-
spektivo, da se bodo demokratione oblike, ki jib izraia ta
zakon, nenehno razvijale in poglabljale vzporedno z razvojem
notranje druIhenoekonomske .strukture nage clifaave. V tern
smislu je ta zakon velikanski korak v nadaljujera razyijanju
denaokratienih pridobitev, izhojevanih med nago ljudsko re-
volueijo.
Ta elanek je nekoliko predelan in ponekocl dopolnjen referat
v Ljudski skupg-eini oh priliki debate o Zakonu o ljudskih Odborih
28. maja 1949.
5
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
V primeri s prejgnjirn Zakonom o ljudskih odborih je za
ta zakon posebno znaeilno:
1. nadallnje razvijanje in poglabljanje nage ljudske, so-
cialistiene dcmokracije;
2. popolnejga opreclelitev ,pristojnosti ljudskih odborov v
smislu doslednega uporabljanja -naeela o enotnosti oblasti,
samouprave in demokratienega centralizma;
3. veeja elestienost organizacijskih oblik v ljudskih 'od-
borih, ki jib ne bodo ovirale v njihovern nadaljnjem razvoju,
hkrati pa bodo zagotovile kire moinosti za razvoj samostoj-
nega ustvarjalnega dela in iniciative krajevnih organov oblasti,
ne da hi oslabili vodilno vlogo in moinost evidence in kontrole
vigjih organov ljudske oblasti;
4. nadaljnja konkretna obdelava naeel federativne drZa.vne
ureditve, ki sloni na popolnejgi opredelitvi pravic posameznih
organov dri'avne oblas-ti;
5. mnogo bolj jasne perspektive nadaljnjega razvoja ljud-
skih odborov kot politiene in organizacijske podlage nage
drsiavne ureditve in nage socialistiene dernokracije, in sicer
predvsem s eedalje bolj neposrednim in eeclalje girgirn uva-
janjem mnoZ'ic k upravljanju drinve.
V zvezi s tent se born najprej nekoliko ustavil pri ne-
katerih na?nih vpraganjih razvoja ljudske demokracije. nato
pa se born Iota konkretnih nalog nadaljnjega razvoja in
utrjevanja nagih ljudskih odborov.
I. NEKAJ 0 DEFINICIJAII LJUDSKE DEMOKRACIJE
Najprej elim podertati nekaj osnovnih znaednosti ljud-
skih odborov, o katerih nam govori zgodovina njihovega raz-
voja, in sicer zato, ker so te znaeilnosti dale svoj peat vsemu
sisternu ljudske dernokracije.
I. Naki ljudski odbori so se razvijali kot organi borbe
ljudstva proti okupatorjem, njihovira pamagaeem in vsako-
vretnim izdajalcem, k jih je obilno porajala butioazija in
njene politiene agenture med narodnoosvobodilno vojno. Kot
taki so na osvobojeuem ozemlju takoj in neposredno prerasli
organe ljudske oblasti, au i pa so ie postajali eno in drugo.
Stan i apa,rat oblasti je bil popolnoma porugen, tako glede
organizacijskega aistema kakor .61(h glede uradnigkega sestava.
2. Vodilna vloga v ljudskih odborih je c pray od zaeetka
v glavnem pripadala delavskemu razredu, ki je po ljudskih
Approves For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Odhorih gradil trdno zvezo z mnoiicami ostalih delovnih ljudi.
To seveda ne pomeni, da je bila ta vloga uresnieena in za-
gotovljena e v vsakem ljudskem odboru. Ne, niti danes
ne moremo reel, da je sovraini vpliv popolnoma odpravljen
v vseh ljudskih odborib., toda vsak posamezni ljudski odbor
je bil vkljueen v tak .sistem enotne ljudske oblasti, da sovraini
vpliv v posameznih ljudskih odborih ni mogel bistveno vpli-
' vati na znaeaj oblasti kot celote in na njeno delavnost. Poleg
tega smo imeli tako izredno politieno orate, kot je naga
Ljudska fronta, katere temeljna gonilna sila je bila zveza
delaycev in drugih clelovnih ljudi pod vodstvom Komunistiene
partije. Ta zveza .se je pa Ljudski fronti nenehno utrjevala.
hkrati s tem pa se je utrjevala tudi vodilna vloga delavskega
razreda in Komunistiene partije. Taka Ljudska fronta je po-
stala glavna mno'iiena politiena opora ljudskih odborov. e yee,
?nano je, da so Miii organi Ljudske fronte e od zaeetka pray
za pray istoveini z organi ljudske oblasti. Popolnoma jasno je,
da so ljudski odbori v takih pogojih morali neposredno in
takoj prerasti v borbene organe ljudske revolucije, ker si ni
hilo mogoee niti misliti, da bi se delovne mnoiice, .ki so zaeele
upravljati dr'iavo, lahko zadovoljile z vrnitvijo k staremn.
Ker se je naga revolucija zaCela razvijati v pogojih na-
rodnoosvabodilne vojne, je imela v ,svoji prvi fan i ljudsko-
demokratieno obliko, toda po svojih razrednih silah in po
notranjem odnosu. teh ,sil je bila v resnici lahko le sociali-
stiena revolucija. Popolnoma nebistveno je to, da je rekvala
med narodnoosvobodano horbo ? ,poleg vpragartja oblasti ?
veeidel samo splognodemokratione naloge in je gele v zakljueni
fazi vojne in neposredno po vojni zaeela na iri fronti rege-
vati tudi naloge socialistiene revolucije. Osnovno pri tem je
znareaj oblasti in medsebojni odnosi gibalnih sil revolucije,
tie pa tempo revolucionarnih ,sprememb, ki je odvisen od
objektivnih pogojev in taktienih sredstev vodilne sue revo-
lucije. Zato po pravici govorimo, da je "Laa ljudska revolucija
specifiena oblika socialistione revolucije, ki se je rodila in
,se zaeela razvijati v pogojih narodnoosvobodane vojne, kateri
je naeeloval delavski razred s svojo avantgardo Komunistieno
partijo.
3: Ljudski odbori so postali ,politiena in organizacijska
podlaga ,sistema ljudske oblasti, dali so ime tot oblasti in
dali so he ljudski demokraciji. Iz ljudskih odhorov so po-
stopoma zrasli vigji drZavni vodilni organi ? okroini, re-
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
publigki, zvezni. Ti odbori so se konstituirali v enotni sistem
ljudske oblasti ? kot pravi Stalin za sovjetsko oblast ?
v driavo ljudske demokracije takrat, ko je v letih 1942-43
iz narodnoosvobodilnih odboroy zrasel AVNOJ, revolucionarna
ljudska skupgeina, naj-vigji narodnoosvobodilni odbor ?s svojim
izvrgnim aparatom. To pom.eni, da se je naga ljuelska demo-
kraeija pray od zaketka v temelju razlikovala od sistema
parlamentarne demokraeije, s katero so poizkugali in ie po-
izkugajo nekateri tako imenovani teoretiki iz Sovjetske zveze
in driav ljudske demokracije istovetiti ljudsko demokracijo.
Kdor je koliekaj dojel obliko in vsebino nagih ljudskih od-
borov, mu mora biti takoj jasno, da gre tu za sistern, ki se
nneelno lad od burioazne parlamentarne demokracije, in sicer
tako po vsebini kakor tudi po obliki, t j., da gre naeelno
za eno izmed 0bn soeialistiene deanokracije tipa Parigke
komune au i sovjetske oblasti, ki ima seveda eelo vrsto svo-
jih posebnosti, ki pa ne spreminjajo osnovnih naeel njene
strukture.
upoitevamo vsa ta dejstva, predvsem pa zgodovinsko
dejstvo, da je ljudska demokraeija kot nov pojay v drugi
svetovni vojni dobila svoje ime za easa nage ljudske revo-
lueije po nagi ljudski oblasti, po nagih ljudskih odborih, tedaj
postane jasno, kaki) velika je zmegnjava v glavah tistih ?teo-
retikovc, ki se ie nekaj let trudijo, da hi dokazali, da je
ljudska demokraeija baje nekaj na6elno novega v druibenem
razvoju, nekak predhodnik ,burIoaimodemokratienega tipa pred
naslednjo etapo ? diktaturo proletariata. Ta revizionistiena
zmegnjava se drastieno odraia v- nekem elanku italijanskega
komunista Eugenija Reale-ja, ki je takole formuliral vlogo
ljudske demokraeije:
)Nove ljudske demokracije so kakor nekak most med dvema
epohama.c1
Da hi bib o jasno, na kakgne epohe misli Eugenio Reale,
moram dodati ge naslednji eitat iz istega elanka:
,Ali se lahko v konfliktu med sodobnim kapitalisti"enim in
soeialistienim redom pojavi na dolaeni stopnji neka tretja
oblika, ki nima niti znae'ilnosti prvega niti drugega, ampak
pomeni zgodovinsko izraz zase, pomeni neko posebno reAltev,
neko posebno in jasno obeleieno dejstvo. Pri teh vpraganjih,
ki si jih zastavljajo mnogi pisatelji in politiki in ki zanimajo
' DRinascitit?, Rim, maja 1947, str. 120.
Approved t For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
eedalje Aire plasti znanstvenikov, obeutimo, da hi lahko od-
govorili, da talc primer ni samo mogoe, ampak skoraj naraven,
ee se zavedamo nujnosti zgodovinskega dogajanja; ni samo
mogoe, ampak tudi logieen, ee razumemo smisel napredka, za
katerega ni nieesar mogoee vkovati v ustaljene in nespremen-
ljive formule.(1
Tako smo torej zvedeli, da je med diktaturo burioazije
in diktaturo proletariata 4e nekaj tretjega, )izraz zase?, 3po-
sebna regitevt, ,posebno, jasno obeleieno dejstvo?, namreo nek
druiben sistem, ki nima niti znaeilnosti kapitalizma niti zna-
eilnosti' socializma, skratka nekaj nernogoeega.
Razumljivo je, da iz kapitalizma lii mogoee skoCiti na-
ravnost v zgrajeni socializem, ampak je potreben nek prehod.
Toda glede prehodnega razdobja so marksistieno-leninistiene
teze popolnoma jasne in doslej ni niti najmanjlega objektiv-
nega dejstva, ki b koliekaj omajalo te teze. Marx namreo
pravi, da je med kapitalizmom in isocializmom neko prehodno
razdobje, ki e nosi peat stare druibe, v kaiterern pa se hkrati
porajajo, razvijajo in Cedalje bolj utrjujejo ?elementi nove
socialistiene drulle vse dotlej, dodder popolnoma ne prema-
gajo kapitalistienih elementov. To prehodno razdobje ne more
biti nio drugega kot neka roblika diktature proletariata, ki iz-
korigea driavni stroj kot ostanek razredne driabe za zatiraaje
odpora ostarkkov kapitalizma in za zgraditev socialistiene
dru-
be. Red v tem razdobju seveda ni nio vee kapitalizem, pa tudi
ni zgrajeni soCializem, ker vsebuje elemente tako prvega
kakor tudi drugega. Vendar je taka driava prehodnega raz-
dobja vseeno &lava socialistienega tipa ? eeprav e ne-
razvita ? ui sicer take po znaeaju oblasti .kakor tudi po tern,
da neposredno sluii unieenju kapitalizma in zgraditvi so-
Na tem mestu ni mogoee prezreti naslednje znane klasiene
definicije, ki Jo je podal o tern vpraganju Karl Marx:
>Med kapitalistieno druibo in komunistieno druTho je raz-
dobje revolueionarne preobrazbe prve v drugo. Temu razdobju
ustreza tudi politieno prehodno razdobje, dfiava tega razdobja
ne more biti nieesar drugega kot revolucionarna diktatura pro-
ietariatax2
>Rinaseita?, Rim, maja 1947, str. 120.
2 Karl Marx, Kritika Gothskega programa, str. 36, >Kultura?,
1946, Beograd.
9
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Po Marxu je torej diktatura proletariata }politiOno pre-
hodno razdobjec, v katerem se izvri revolucionarna pre-
obrazbac kapitalistiene druibe v komunistieno druibo. Ravno
to pa je Ibistvo sodobne ljudske demokracije v driavah
vzhodne Evrope.
To pomeni, da ljuilska demokraeija ni nikak ?most( med
diktaturo burIoazije in diktaturo proletariata, ampak je lahko
samo ime za eel? vrsto speciffenih oblik v prehodnem raz-
dobju k socializmu, v prehodnem razdobju, katerega vsebina
je ravno diktatura proletariata, ne pa nekaj 2,tretjegac. Za to
prehodno razdobje je znafeilna vztrajna borba med Oedalje
gtevilnejkimi in narakajoeimi socialistiOnimi in pa nenehno
izrivanimi in izginjajoeimi kapitalistienimi element i, tja do
likvidacije kapitalistiOnih elementov. Tu seveda ni nikakih
)tretjih znaeiln.osti.c. Te si je lahko, izmisl.il sarno oportnni-
stiOni filistrski strah pred borbo in teiavami v prehodnem
razdobju, slone6 na akademskem dogmatizmu, ki ne more
razumeti bistva konkretnih oblik revolueionarnega razvoja,
ker se te oblike ne.skladajo s .predvideninti shemarni in recepti.
Ne hi citiral Reale-ja, oe bi bile to samo njegovo mnenje.
Njegov eitat sem navedel zaradi tega, ker najjasneje izraia
vpliv tistih nazorov, ki se pojavljajo e od zakljuoka vojne
pri mnogih vplivnih osebnostih v komunistienem gibanju. tako
v Sovjetski zvezi in driavah ljudske demokracije kakor tudi
v kapitalistienem svetu.
Septembra 1947. leta je n. pr, pisal Eugen Varga na-
shAnje:
?DruThena struktura teh chiav (misli driave ljudske demo-
kracije. ? E. K.) se razlikuje od strukture vseh tistih driav,
ki smo jih poznali doslej. To je nekaj povsem novega v zgodo-
vini 61oveAtva. To ni diktatura bunoazije, pa tudi ni diktatura
proletariata. Stan i drMvni aparat ni bil pordgen, kakor je bibo
to v Sovjetski zvezi, ampak se obnavlja z nenehnim vsrkava-
njem pristakv novega reiima. To niso kapitalistiene driave v
navadnem pomenu te besede, vendar pa niso niti socialistiene
dfiave. Njihov razvoj v smeri socializma temelji na nacionali-
zaciji najvainej?ih proizvajalnih sredstev in na samem znaeaju
teh driav.ti
Torej tudi pri Vargi ljudska demokraeija ni ne ptiZ ne
Velldar za Vargo v ljudski demokraeiji obstaja perspek-
tiva socialistRinega razvoja, samo da njen nosilec .ni prole-
tariat, t. j. njegova oblast, temve6 nekaj neznanega, ,tretjegac,
}Democratie nouvelle, Pariz, september 1947. str. 463.
Approved or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
kar je v ?samem znaeaju drZave?, kaj pa je pray za pray
ta znaeaj, ostaja popolna neznanka.
Rojak Eugena Varge in e'lan CK KP Madiarske Horvat
Martin pa je vendar hotel styar boll konkretizirati. Ko Horvat
polemizira proti tistim sovrainikom, ki po njegovih besedah
?rnegajot ljudsko demokracijo s socializmotn, pravi:
INjihova argumentacija se no kratko glasi: kdor je proti
soeializmu, tisti nasprotuje ljudski demokraciji in je pristag
burioazne demokracije. To predvsem teoretieno ne dri. Glede
na to, da ljudska demokracija ne odpravlja privatne lastnine
proizvajalnih sredstev, jo lahko enostavno gtejemo za najna-
prednejgo obliko bufioazne demokracije (au i pravilneje, za njeuo
edino napredno obliko).0
Stvar je torej jasna. Ljudska demokracija je oblika bur-
ioazne clemokracije, iii sicer edina napredna oblika!
Toda po tej tako ?jasni liniji pride aajbolj klepetavi
in hkrati najbolj zmegani tribun ?informbirojeYske linije?
Rakoszi Mathias in napravi tole zmegnjayo:
?Naposled moramo povedati nekaj besed o tern, kako in
kje se upostavitev ma&arske ljudske demokracije zdruiuje
s potjo, ki vodi v socializem. V zadnjih petindvalsetih letih so
se komunistiene partije sveta nausaile, da je vee poti, ki vodijo
v socializem, zato ne moremo zgraditi socializma, ee ne upogte-
vamo specifienih razmer v magi dravi. Mi smo se to naueili,
in ee utrjujetho maaarsko demokracijo, tega ne delamo iz
taktienih razlogov au iz razlogov, da hi dosegli nek skrivni cilj,
temvee iz globokega komunistienega preprieanja. Storili bomo
vse, kar je v nagih mach, da hi okvire te demokracije izpolnili
s elm veejo socialistieno vsebino. To bo pospegilo napredek,
ki vodi elovegtvo k socializmu. Pray tako vemo ? eeprav upo-
rablja socializem kopico mednarodnih izkugenj da lahko
nastane nag socializem edinole kot rezultat razvoja madlarske
zgodovine in maaarskih gospodarskih, politienih in dru'ibenih
sil. ?To bo socializem, rojen na madiarskih tleh in prilagojen
maaarskim pogojem.4:2
Po Rakosziju se morata torej nekje .sreeati ljudska demo-
kracija in pot v socializem. Sicer je ostalo popolnoma nejasno,
kaj je pray za pray ljudska demokracija, vendar pa je jasno,
da se mora nekje sreeati s potjo v socializem. Na fa mein
Rakoszi taji tisto, kar je dejal Horvat, namree, da ljudska
demokracija in socializem nista v nikaki zyezi, in pravi na-
1 ?Tarszadalmi Zsemlec, oktober 1946, str. 694.
Iz govora M. Rakoszija na III. kongresu MSDL.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
sprotno, da e1iijo madiarski komunisti ljudsko demokracijo
s aim vee-jo socialistieno vsebino.
Za Rakotszijem je na istem kongresu Madiarske stranke
delovnega ljudstva Joief Revai takole pojasnil, kaj pray za
pray pomeni pot v socializem po poti ljudske deraokracije:
,To napredovanje k socializmu je nedvomno paasneje kot
tisto napredovanje, s katerim smo 1i leta 1919. Toda, tovarigi,
na ljubo inteligenci, kmetom, malim ljudem, torej na ljubo
vsemu delovnemu ljudstvu, gremo raigi paasneje, toda brez
bolenn k socializmu, kot da hi gli hitreje za ceno krvave
driavljanske vojne.<
Madiarski komunisti so se torej odlooili po besedah
Revai-ja za ljudsko demokracijo zaradi tega, ker je pot
ljudske demokracije v socializem poeasnejga kot kaka druga
pot; madIarski komunisti pa gredo v interesu delovnega
ljudstva< rai6i bolj poeasi, {oda brez boleein, kakor pa hitro
im boleee, kot so 1i leta 1919, eeprav nam je Revai ostal
doliarn odgovora, koga je takrat zaradi llitrostic konec koncev
bolelo. Toda, glejte, takoj nato Revai takole grozi svojim
sovrainikom:
?Ce bo nagim nasprotnikom uspelo, da bodo zavrli all pre-
preeili razvoj ljudske demokracije, tedaj bo komaj mogae
govoriti o tej nebolen poti k socializmu.a
To pomeni, da gredo madiarski komunisti v socializem
po poti ljudske demokracije zato, da hi 1i poeasi in brez
boleein, in sicer iz velikodugne obzirnosti do delovnega ljud-
stva. Hkrati pa izjavljajo, da bodo ? e hi jih sovrainik
ustavljal na tej poti ? 1i hitreje ill boleee, to je po neki
drugi poti, po hitrejui poti, najbri po tisti, kot so ii leta 1919,
ko se je, kakor nam je znano, madiarska revolucija koneala
s porazom, ter je torej precej )tvegano< izjavljati, da je bila
tista pot hitrejia od sedanje. Kar se tie nas ? kornunistov
in delovnih ljudi Jugoslavije ? bo z nami malo drugaee.
(7;e hi mi morali izbirati med poCasnejk) in hitrejgo potjo,
hi vsekakor izbrali hitrejgo, eeprav bi bila za nekoga morda
boleea. Toda mi gremo pribliino pray tako, kakor je treba,
to se pravi tako hitro, kolikor nam dovoi julejo in kolikor
zahtevajo objektivni ?itelji socialistienega razvoja. Seveda
imajo tudi subjektivni ?itelji veliko vlogo, toda, njihova
vrednost se kaie ravno v tem, da znajo najti za razvoj socia-
lizma takgen tempo, ki je v skladu z objektivnimi pogoji.
C,e bodo 1i prepoeasi, bodo tepeni; e bodo 1i prehitro, pa
Approved' or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001300014
spet ne bo pray. Le poglejte, madiarski komunisti so na bolj-
gem in luliko izbirajo, au i bodo 1i poCasit di pa hareje. Kot
dobri in rniroljubni ljudje so se odloCili, da bodo 1i ralk
poeasi. ?
Toda po vsem tem se bo elovek vendarle vpragal: kaj je
pray za pray madiarska ljudska demokracija? Da hi bil
odgovor jesnejk, silt ne morem kaj, da ne hi navedel 'Se en
madiarski Mtat, in sicer spet iz olanka )najbolj ueenegac
madIarskega )teoretika? Joiefa Revai-ja, ki pra,vi:
)Bistvo driavne oblast]. ljudske demokraeije je delitev
oblasti med delavskim razredom in delovnimi kmeti.(1
Taka formulacija seveda iii the drugega kot prazno shola-
stieno iongliramje z besedami in pojmi. Toda ta formulacija
dobiva svoj praktieni smisel, e preeitamo naslednje besede,
ki v istem elanku sledijo omenjeni formulaciji:
?Da bi gli k soeializmu po poti ljudske demokraeije, je
potrebno, da hi bila naga deiavna oblast eedatje botj enotna.
(Podertal E. K.) Sedanja drZ'avna uprava je gla dalee naprej
glede doseganja enotnosti. Vendar pa tudi sedanja uprava, se-
danja dfiavna oblast ni enotna, homogena drZavna Oblast v tem
smislu, da tat vsa ohlavna oblast v rokah enega razreda.?2 (Pod-
ertal E. K.)
Z drugimi besedami, Revai hoe 3,6istor oblast enega raz-
reda, t. j. delavskega razreda; ker pa sedanji madiarski istem
po Revai-jevih besedah pomeni vdelitey oblastic med delay-
skim razredom in delovnimi kmeti, to poraeni, da je treba
delovne kmete eimprej odriniti od sodelovanja pri oblasti.
Glejte, do kakgnih neumnosti lahko pridejo nezreli s>teoretiki(
pri ,svoji sholastioni miselnosti in vseskozi idealistfeni metodi
dela, ki ,niana za podlago objektivnih dejstev, ampak hresto-
matijo loCeno izbranih citatov.
0 takera naeinu dela pravi Engels takole:
--?Materialistiena metoda se spreminja v svoje nasprotje,
ee se je ne poshOujemo kot vodilne niti v zgodovinskem
raziskovanju, ampak kot gotove gablone, po kateri se kroje
in ponarejajo zgodovinska dejstva
?Informaeijski bilten CK NISDLE, Budimpegta, 048, gt. 8, str. 14
(v rugeini).
s 2 Pray tam, str. 14-15.
3 F. Engels, )0dgovor g. Paula Ernstuc Dela Manta in Engelsa,
XVI. zv., II. knjiga, str. 73 (v rugeini).
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R00.410-0130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Revati oeitno ieli, da hi bila na Madiarskem neke vrste
2eista diktatura proletariata, ki hi bila prosta slehernega
sodelovanja clrugih delovnih ljudi pri oblasti. Toda takgna
proletarska diktatura hi bila mogoea samo pri prehodu v
socializem iz Nidealno eiste kapitalistiene druibeK, kakrgne ni
nikjer, to je take druibe, kjer hi bili samo kapitalisti in
delavski razred. Ker pa ni take dru'ibe, tudi ni xidealno eiste/
buroazne, niti idealno 6iste proletarske dikiature. Znano je,
da je Lenin definiral diktaturo proletariata kot posebno zvezo
delavskega razreda z drugimi sloji delovnih mnoic, predvsem
z delovnimi kmeti. Ali lahko obstoji taka zveza, ne da hi
poleg delavskega razreda sodelovale pri oblasti tudi druge
mnoiice delovnega ljudstva? Razuaialjivo je, da ne more. Tisto,
kar je nujno potrebno, da Jai imela taka oblast v bistvu
vendarle zameaj diktature proletariata, to je nesporna vodilna
vloga delavskega razreda, ki zagotavlja, da 134x10 clelovni
kmetje sodelovali pri tej oblasti zares kot delovna mnoiica,
katere koristi se skladajo s koristmi delavskega razreda.
Delooni kmet je zaveznik delavca, ni pa kmet4peku/ant. Ta
oblast se bori proti kmetu-gpekulantu, ravno zato je diktatura
proletariata. Zagotooiteo vodilne vloge delanskega razreda, ki
se izraia predvsem vodilni ologi njegove revolucionarne avant-
garde, KomunistiOne partije ? organih in aparatu oblasti ?
to je tisti skok iz koantitete koaliteto, ki danes spreminja neko
oblast po soojem bistau v diktaturo proletariata, ne glede na
oblike, ne glede na veoje au man* ostanke preteklosti, ne glede
na stopnjo in oblike socielovanja ostalih delovnih mnoiic pri
oblasti. Danes in v danagnjib pogojih je seveda govorjenje o
? oblastia med delavskim razredom in delovnirai kmeti,
teoretieno vzeto, neunanost in idealistieni shematizem, prak-
lien? pa gkodljivo iz-podkopavanje zveze delavcev, delovnih
kmetov in vsega delovnega ljudstva.
Take 2,teorijec so tipiene za tiste nezrele, a zelo domigjave
):teoretiker, ki se cltiijo noravilac, da jim teoretieno znanje
ne sluii za to, da hi se laie orientirali v druibeni praksi,
pri praktienem debt, arnpak jim s1ui za to, da hi dokazali
svoje teoretieno )znanje'. V resnici pa sestoji njihovo znanje
iz kopice citatov in definicij, ki so se v ujihovi glavi spre-
inenili v nespremenljive in ustaljene dogme. Tako je tudi
^ tem primeru. Namesto da bi se Cutil sreenega, ken se danes
MoveAtvo v borbi za socializem in s proletariatom na eelu
^ innogo ;irem merilu odziva socialistieni ideji in praksti,
Approved fpr Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
kakor pa je bib o v ?dobi Oktobrske revolucije, pa smatra
Revai to girino kot zaeasno zlo, ki ga morarao za enkrat
prendati, a se ga je treba iiimprej osvoboditi. Drugaee ne
more poimovati stvari, ker v,njegovi nezreli glavi praksa ni
^ soglasju s teorijo in Jo zato nujno mora natezati na ?teore-
lien? kopitoc.
Revai je sam spregledal neuranost in kodljivost te svoje
teorije, zato v ?istem elanku kasneje preprieuje kmete, da
madinrski komunisti ne teiijo za monopolomc v oblasti,
.
s eimer,t orevidno, prihaja v nasprotje s svojo najvainejgo
teorijo. Vend,ar pa se kljub temu ? ne odreka rte ?najvai-
nejge( teorije. gele nekaj mesecev pozneje ? po lekciji, ki so
mu jo dali moskovski profesorji ? je v imenu vseh madiar-
skih ?teoretikov( avtokritieno 2,popravila: svoje stalike, kar je
storil na zelo originalon nain, o Cemer born govoril pozneje.
Mislirn, da to zadostuje, da bi bib o razvidno, kakgno zmeg-
njavo so napravili madiarski komunisti iz pojrna ljudska
demokracija. Iz vsega je jasno samo to, da je bila za madiar-
ske komuniste pray do zaeetka letobjega 'eta ljudska demo-
kracija sicer prehoClno razdobje, toda prebodno razdobje, ki ni
diktatura proIetariata, k prehodnemu razdobju, ki je diktatura
proletariata. In kaj je tisto razdobje, ki ni diktatura prole-
tariata? Po razlagi Joiefa Revai-ja ,bi to morala bill ?delitev
oblasti na delavce in delovne kmetec V obeh razdobjih pa
se gradi socializem. V prvem ? poCasneje in brez boleein,
^ drugem pa hitreje in boleee. Brez dvoraa ? originalno
odkritje?!
Nikakor ni sluCajno, da so se ravno v takih komunistienih
partijah, kakana je madiarska, v taki men i razvile takSne
antimarksistiCne teorije. Madiarska partija se ni kovala v
oginju revolucionarne prakse, v katerem hi se regila profesor-
ske dogmatike in idealistienega shematiLma. Recepti in sheme
so tu zamenjali ivo revolucionarno iniciativo.
? Toda ni?li bob smegnega in nevarnega kakor absurdni
poizkusi, da hi vso neizCrpno raznolikost druilenega razvoja'
od kapitalizraa k socializmu zajeli v kodeks obveznih reeeptov
in da bi vse to in ravno taldne recepte razglasili za zakone
druibenega razvoja. Marksizem-leninizem nam je dal sredstva
za spoznavanje objektivne zakonitosti druibenega razvoja in
za zavestno vodenje tega razvoja ? toda samo dotlej, dokler
stojimo na temelju le objektivne zakonitosti in v tistih mejah,
^ katerih jih v resnici lahko spoznanao z znanstvenimi sredstvi.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004t60130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Ce prekoraeimo te meje, ee skuktmo zamenjati to zakonitost
z nekimi dogmatienimi konstrukcijami, ki delajo nasilje ob-
jektivni stvarnosti, tedaj prehajamo na idealistione pozicije
in zakenjamo ovirati razvoj. Tako je z madiarskimi )teori-
jami< in sploh z vsakrgnim meganjem in identificiranjem
objektivne zakonitosti z dogmami.
Dovolite mi, da se dotaknem ge nekaj citatov, ki kaiejo,
da tako staligee ni ,nikaka madiarska specialiteta. Glejte, kaj
pravi o ljudski dennokraciji Georgij Dimitrov:
,Bolga:rija ne bo sovjetska republika, ampak bo ljudska
republika, v kateri bo imela vodilno vlogo velikanska ve?a
ljudstva ? delavci, kmetje, obrtniki in ljudska inteligenca.
V njej ne bo nikake diktature...c1
Tudi tu se torej postavlja ljudska demokraeija kot nekaj
naeelno razlienega od sovjetske oblasti, kot nekaj, kar ni
proletarska diktatura, pa tudi ni kakrgna koli diktaiura
?Nage ljudstvo je za parlamentarno republiko, U ne bo pluto-
kratska republika,( je rekel v istem govoru Georgij Dimitrov.
To porneni, da iii ljudska demokracija niti bursioazna niti
proletarska diktatura, niti ni bur'ioazna niti sovjetska demo-
kraeija, ampak je parlamentarna republika veeine delovnega
ljudstva. Georgij Dimitrov ni s tern .sevecla pray ni pojasnil
dru'ibeno-zgodovinske vsebine ljudske demokraeije.
Vzeminno nadalje izjavo Boleslawa Bieruta junija 1946
Krakovu:
?Bistvo nove druibene in gospodarske ureditve je v speci-
filni skladnosti dveh einiteney (pode'rtal E. K.): na eni strani ?
v vodilni vlogi dr'iave, ki razpolaga z obseinimi proizvajalnimi
sredstvi in se ravna pri svojem delu po splanih narodnih
koristih, na drugi strani ? pa na podjetnosti, energiji, svobodni
iniciativi mnoiice samostojnih gospodarjev v kmetijstvu in obrti,
kakor tudi v srednje velikih in manjgih privatnih delavnicah
in podjetjih, ki temelje na mezdnem delu. Ta specifieni sistem
se ne naslanja na noben vzor in ne pomeni posnemanja. Ni po-
doben niti sovjetskemu socialistienemu gospodarskemu redu,
niti k1asi6ni gospodarski obliki zahodnih drav. Tbda pri tem
ta sistem najbolje ustreza socialni strukturi, ki je nastala pri
nas zaradi sprememb, nastalih po
Po tej izjavi ? ki je polna najrazlieneigih vljudnosti do
kapitalistov in njihove 1,k1asieneK ureditve ? naj hi bila
ljudska clemokracija nek poseben sistem, katerega znaeilnost
1 G. Dimitrov, )Govori, 61anki in izjavec, str. MB, izd. ,Kulturec,
Beograd 1947.
Approved fipr Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
je ?speeifiena skladnost< ljudske demokratiene driave in nje-
nega gospodarskega sektorja, t. j. ? socialistienega sektorja
s kapitalistienim in drolanoproizvajalnim sektorjem gospodar-
stva. Ta sistem,-pravi Boleslaw Bierut, ni podoben niti socia-
lizmu nTh kapitalizmu, ampak je nekaj Aretjega?. Daslej
smo vedno razumeli prehodno razdobje kot specifieno raz-
dobje spopada in borbe na'Zivljenje in smrt med naragenjo-
&raj socialistienimi elementi ui ostanki kapitalizma. To polj-
sko prehodno razdobje pa je v tnasprotju s tern razdobje
,)specifiene skladnosti( med temi elementi, z drugimi hese-
clami razdobje mirnega vrageanja kapitalizma v socializem.
Mi kaj takega. nismo nikoli govorili, to-ch. resolucija Inform-
biroja ?Cita tak smrtni greh ravno Dam, ne pa Boleslavu Bie-
rutu. Toda sekretar CK ZDP Poljske je vendar, kot veste,
danes informbirojevski branilec ?pravetr marksistieno-lenini-
stione linije v razvoju socializma v ljudskodemokratienih de-
Od njega niso celo niti zahtevali. naj zmoli confiteor.
Kot zanimivost naj omenim ge to, da sem zgornji Biermtov
citat povzel iz elanka nekega sovjetskega drinvliana Puhlova,
ki je svojeeasno prikazoval to staligee v svojem elanku kot
vrhurtec poljske raodrosti. Nekaterim izraed vas bo morda
Puhlovo ime znano po tem, da isti Puhlov v Judinovem listu
?Za trdni mir, za ljudsko demokraeijoc zatinje ease bruha
ogenj in'Zveplo na nag() Partijo, ki po Puhlovem mnenju brani
teorijo o mirnem vrareanju kapitalistienih elementov v socia-
lizem. Zares ha morala zgodovina fizkniture zabeleiti, da je
dal Informbiro spodbudo mnoitenemu izvaja.nju najbolj fan-
tastienih in najbalj smegnih salto mortale4 kakrgnih si ne
bi mogla izmisliti nobena Clovegka fantazija.
Toda poudariti je treba, da fa zmegnjava ni samo v dria-
vah ljudske demokracije, ampak tudi pri ueenih sovjetskih
profesorjih, od katerih so se predvsem zelo redki lahko Torah
analize novih revolucionarnih pojavov med drugo svetovno
N vojno in po njej. Toda filch pri veeini tistih, ki so to vendarle
:storili,je prigla na dan tenneljita zmeklava v .glavah. Omenil
born nekaj eitatov, ki govore o tern.
Primer E. Varge je znan, zato ne born eitiral njegovrh
izjav. Toda popolnoma napaeno hi ?bilo misliti, da je bibo
njegovo Innenje osamljeno. Nikakor ne. Lahko priznamo, da
je bila yeeina drugih sovjetskih teoretikov manj pogumna
in zato manj jasna v formulacijah. Toda v bistvu se mnenja
ne razlikujejo mnogo.
Appr6ed For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004766130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Poglejte nekaj misli akademika I. P. Trajuika iz leta 1947:
pogojih demokratiene revolueije, ki je utrdila demo-
kracijo posebnega tipa, se ne razvija privatna lastnina. Ceprav
njena nakela ostajajo, se nadalje ne razgirjajo. V leh pogojih ni
gospostva finanenega kapitala, monopolov in trustov. Namen
demokratienih ustanov le dvig gospodarske in kulturne ravni
drinve in ljudstva, kar ni moven brez giroke politiene aktiv-
nosti ljudskih mnoiic ...(1
In dalje:
Torej kakgen je druibeni znaeaj demokracije poseb-
nega tipa?
Ta seveda ni proletarska (socialistiaa) demokra,cija. Prole-
tarska demokracija je istovetna z diktaturo proletariata, ki ne
deli oblasti z drugimi razredi.To evolucijo v naziranjih tovariga Varge lahko samo toplo
pozdravimo. Mislim, da bodo takgno postavljanje vpraganja v ge
veeji men i pozdravili komunisti in vsi napredni javni delavci
Jugoslavije, Bolgarije in drugih deiel ljudske demokraciie, ki
je spoi'etka dezorientirala nepravilna trditev tovariga Varge
o driavnem kapita1izmu.?1
To izjava priea predysem o tem, kako nekateri profesorii
v ZSSR podcenjujejo teoretieno delo komunistienega gibanja
1 Priloga k reviji )Svetovno gospodarstvo in svetovna politikac,
gt. 11, str. 58, Moskva, 1947.
Approved(For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/Q6/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
izven ZSSR. To podcenjevanje je nedvomno podobno prisva-
janju monopola v marksistieno-leninistieni teoriji. Razen tega
je treba podertati, da stalike Varge v ingoslaviji ni nikogar
dezorientiralo, marvee je to kakor tudi druga podobna stalika,
takoj naletelo na odpor. Morda je Varga dezorientiral nekatere
moskovske profesorje in prepisovalee v drugih driavah
ijud-
ske demokracije, vendar ti tudi dames niso n16 bolje orien-
tirani. Mi pa smo nasprotno e od prvega dne jasno zatrjevali,
da se pri nas pod imenom ljudske demokraeije razvijajo v
posebnih oblik.ah v bistvu enaki procesi kakor med in po Okto-
brski revoluciji. Pri nas n. pr, nikoli ni nikee dejal, da imam?
deielah ljudske demokracije naeelno nov pojav?, kot je
to izjavil K. V. Ostrovitjanov v isti kritiki E. Varge, a eimer
se je pray za pray znagel iskupaj z Vargo na istih pozicijah
revizije nekaterih osnovnih tez marksizma-leninizma. Na-
sprotno, mi smo poudarjali, da ne .gre za nek )naCelno tiov
pojayc temyee za nekatere specifia'ne oblike prehodnega raz-
dobja in da samo v tem smialu lahko govorimo o
potehz v socialaem.
Sicer pa se je o tej posebni in novi poti v socializem mnogo
govorilo v vseh &Zola& ljudske demokracije, Tazen V Jugo-
slaviji. Mi smo vedno govorili, da ne gre za naCelno nove poti,
ampak za razne oblike na splogni poti socialistienega razvoja,
oblike, ki se lahko zelo razlikujejo od doslej znanih oblik
v ZSSR, toda oblike, ki morajo imeti isto ysebino in splogno
smer razvoja. Ravno zato, ker nismo imeli iluzij o naCelno
?novih poteh( v socializem, smo si zagotovili zmago nage bud-
ske revolucije. To stalike smo jasno razloili tudi na prvem
zasedanju Informbiroja, in sicer samo mi. V nasprotju s tem
pa so voditelji kompartij ostalih deiel ljudske demokracije
stain? razglagali neka ?odkritjac v njihovi lastni, ,naeelno
novi poti v socializem, o raznih }specifienilt skladnostih( med
socialistienimi 'in kapitalistienimi elementi in o posebni yred-
nosti neka,terih ostankov buroazne demokracije, ki so jih
slavili kot neko posebno znaellnost ljudske demokracile. In
vsi so Staino terjali patente za te svoje }iznajdbec Te fraze
so potem ponavljali za njimi sovjetski profesorji v vseh mo-
goeih variantah. Zato je bib o v sovjetskem tiskn vedno yee
govoTjenja-o razlinih oportunistieniit neumnostih iz drugih
driav ljudske demokracije, kakor pa o novi Jugoslaviji, ki je
bila dalee pred njhni. Nasprotno, nam, ki ,smo trdili, da smo
21
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
zmagali v socialistienimi revoluciji, da je naga ljudska demo-
kracija demokracija sovjetskega tipa, so govorili, da smo
navadni omejeni sektagi in popolnoma nesposobni, da hi si
izraislili nekaj novega ? Ceprav je skoraj vse tisto, kar je
v clanagnji ljudski demokraciji res novo, dejansko nastalo
pri nas.
Toda potem je naenkrat ? kakor je to ie priglo v navado
pri sovjetskih profesorjih, ki o'Citno menijo, da je nihanje iz
cue skrajnosti v drugo najboljga metoda, da pridemo vensih
do prave zlate sredine ? priglo do prelomnice iii za6e1i so
pisati v 13o1jgeviku< takole:
Ne moremo priznati, da so pravilne trditve o tern, da gre
vsaka daela k socializmu po svoji, povsem svojevrstni poti, da
imamo toliko poti k socializmu, kolikor imamo posameznih
Kdor tako govori, tisti zanika mednarodni pomen izkugenj
boljgevizma. Splogne zakonitosti prehoda od kapitalizma k so-
cializmu, ki sta jih odkrila ie Marx in Engels in ki sta jih
preverila, konkretizirala in, razvila Lenin in Stalin na podlagi
izkugenj boljgevigke partije in sovjetske drave, veljajo za vse
de2ele.e
To je bib o sevedasie po sloviti resoluciji Informbiroja.
Tu splogne zakonitosti niso samo. kot takgne obvezne,
ampak so obvezne ravno v 3preverjeuillx in ?konkretiziranihc
oblikah, ki so jih rodile izkugnje sovjetske driave; pray niZ
novega se ni zgodilo z nastankoni deiel ljudske demokracije.
Sedaj pa spet znova! Prepisovalci iz deiel ljudske demokra-
cije se me odrekajo le eden za drugim .svojih patentiranih
originalnih ?odkritijc marvee nas razglagajo za domigljave
nacionaliste, ker pravimo, da je proces socialistiene revolucije
v Jugoslaviji porajal celo vrsto ispecifienih novih oblik, ki kot
izkugnje nimajo vrednosti samo za nas, ampak tudi za druge
deiele ma poti socialistienega razvoja, kar je, poleg drugega,
razvidno iz ustav in drugih zakonov clad ljudske demokra-
cije, v katerih je marsikaj, kar so prepisali ali posneli po
nagi Ustavi in nagih zakonih.
Mar mislite, da je omenjeni Burdialov ? potem ko je
tako temeljito zajadral v drug? skrajnost ? usmeril svojo
kriitiko proti razniim maaarskim, runtunskirn, holgarskim,
poljskim in drugim podobnim potem v socializem? Ne, sploh
ne! Nasprotno, naga Partija je baje tista, ki si izmiglja )?nekaj
1 E. Burd'ialov, 10 mednarodnem pomenu zgadovinskih izkugenj
boljgevigke partijec, 1Boljgevikc, 1948, gt. 17, str. 51.
ApprovedFor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
tretjega?, ?most med obema epohama?, tisto ?posebno sklad-
Rost?, tisto ?pokasi in brez boleeiin< in kakor se ie imenujejo
?teorije?, ki sem jilt omenil. In to imenujejo danes v Sovjetski
zvezi ? nakelno krifiko!
Kar zadeva nakelnost, ne morenao o njej pri talignih soviet-
skih ?kritikih< in ?leoretikih< niti govoriti. Zauje je znakilno
globoko podcenjevanje teorefiene vrednosti izkugenj in aktiv-
nosti revolucionarnih sil izven Sovjetske zVeze in pray tako
.glohoka prepriennost, da wino oni lahko ?tlokoneno( in ?ne-
preklicno? ocenijo vse pojave v svetu.
Toda besede in ocene? same po sebi e no ustvarjajo
resnienosti. Svojo silo imajo samo tedaj, e so resnione, to je,
ke se skladajo s to resniknostjo. In ravno to danes pozabljajo
omenjeni sovjetski ?teoretiki?, .ki mislijo, da nekaj lahko
postane r6snica, .oni tisto trdijo, pa 6eprav hi hilo tisto
v nasprotju z objektivnimi clejstvi. S tern se ?Ili v resnici le
kotalijo na idegistiene pozicije in clelajo silo resnici in res-
pienosti. Na drugi .strani pa je politiono MKodljivo in popol-
noma nemarksistieno sleherno podcanjervanje tearetiknih del
revolucionarnih .gibanj .sodobnega sveta.
Nedvomno je sleherni korak v razvoju proletarske revo-
lucije hkrati pomenil fudi korak naprej v marksistieni teoriji.
Proletarska revolucija se ni raavijala po nataneno dognanih
pravilih marksistiCno-leninistie'ne teorije, marvee je bila fa
-teorija sploki kaiipot, kompas in konkretna pomok v vsak-
7danji praksi. Ta teorija se je tudi sama bogatila v procesu
revolucije, se dopolnjevala in se v dolob'enila tezah tudi spre-
menila. Lenin n. pr. govori o razvoju marksizma prod in po
Parigki komuni. Brez dvoma drid, da je praksa Parigke
komune konkretizirala celo yrsto splognih Marxovih in Engel-
sovih tez. To nedvom-no velja tudi za veliko Oktobrsko revo-
lucijo v Sovjetski zvezi in za eeloten razvoj Sovjetske zveze
-po njej. Celo vrsto novih .elementov so vnesli -v razvoj mar-
ksizma-leninizma celo neuspegni revolueionarni poizkusi v
Evropi p0 prvi svetovni vojni, nadalje kolonialne vojne in
celotna praksa mednarodnega delavskega gibanja.
In sedaj se pojavijo ?kritiki?, Id n. pr ne vidijo v revo-
lucionarnih dogodkih -v Jugoslaviji, na Kitajskem itd. the
novega s podreeja teorije, zna-nosti; e vek, >kritiki?i vse
-List() novo, kar je n. pr. pokazala naga revolucija in s Cimer
je zmagovala, preprosto razglagajo ? za napako, avanturizem
in cele izdajstvo Ad., in sicer same zaradi toga, ker se to ne
23
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
sklada popolnoma z debelimi marksistieno-leninistienimi
hre-
stomatijami, setstavljenimi iz eitartov, ki so se nanagati na
drugaene pogoje in na druge ease. 0 takih modrijanih je
pisal nekoe Lenin takole:
.1,7sako geslo je in bo ,izdajalsko` za tiste, ki ga bodo
mehaniCno ponavljali, ne da bi razumeli njegov pomen, ne da
bi se v stvar poglobili in ki se omejijo le na to, da si zapomnijo
besede, ne da bi analizirali njihov smisel.c1
Nasledaje Leninove besede se nedvomno nanagajo na
takAne rteoretiket:
'Tana dejstva, nesporna dejstva ? to posebno teiko pre-
nagajo pisatelji take vrste in ravno to je posebno potrebno,
6e se resno hdemo znajti v nekem zapletenem in teikem vpra-
ganju, ki ga najvdkrat nalage zapletajo. Kako naj zberemo
dejstva? Kako naj ugotovimo njihovo zvezo in medsebojno
odvisnost? ... Da bi bila to res podlaga, ne smemo jemati po-
sameznih dejstev, marvd vsa dejstva v celoti, ki se nanagajo
na doldeno vpraganje, brez sleherne izjeme, drugde se bo
nujno rodil dvom, in sicer popolnoma utemeljen dvom, da so
dejstva iztrgana au i zbrana svojevoljno, da bi namesto objek-
tivne zveze in medsebojne odvisnosti zgodovinskih pojavov v
celoti servirali ,subjektivnot godljo zaradi opravieevanja, morda
zaradi opravi6evanja kake umazane zadeve. In to se dogaja
precej bolj pogosto, kakor pa se nam zdi.
Na podlagi teh razlogov smo se odloCili, da bomo zdeli
s statistiko, 6eprav se seveda dobro zavedamo, kako globoko
antipatijo vzbuja statistika pri nekatorih 6itateljih, ki imajo
raje ,pretvaro, ki nas povzdigne, kakor pa ,ialostne resnice,
in pa pri nekaterih pisateljih, ki pod zastavo ,splognih' raz-
glabljanj o internacionalizmu, kozmopolitizmu, nacionalizmu,
patriotizmu itd. radi vtihotapljajo politiCni kontrabant.c2
Res, kakor da bi Lenin te besede napisal za danagnje
klevetnike KPJ. Tudi njihova ,subjektivna< godlja proti KPJ
se pripravlja zaradi opravieevanja neke umazane zadeve. Res,
take zadeve so bolj pogoste, kakor se nam zdi na prvi pogled!
Toda pustimo to in se vrnimo h karakteristiki ljudske
demakracije.
Lahko bi navedel veliko eitatov iz izjav in elankov raznih
komunistienih voditeljev in raznih profesorjev v Sovjetski
zvezi ter drugih deielah, vendar je tudi to, kar sem navedel,
dovolj, da hi spoznali idejno in politieno zmedo, ki je vladala
I Lenin, Dela, XIX. zv., III. izd., str. 198.
2 .>Leninski zbornikc, zv. XXX., sir. 302-304, Moskva.
ApprovaFor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
in ge vlada v vrhovih nekaterih komunistienih partij glede
vpraganj socialistienega razvoja.
V nagi driavi in v nagi marksistioni literaturi in poIitiki
nage Partije ne baste nikjer nagli podobnih pojavov in teorij.
To je hitch razumbivo. Naga Partija je gla .skozi ogenj revo-
lucije, ki je rodila gtevilne posebne oblike, ki pa je hkrati
samo nova potrdila glavna revolucionarna naeela marksizma-
leninizma. Ravno zaradi toga je bila za nas revolueionarna
perspektiva vedno jasna in mi nikoli nismo pozabili, da smo
revolucionarna Partija.
Res je, nismo delali hrupa o diktaturi proletariata, ga, tudi
chines ne delamo in tudi (lanes gtejemo za popolnoma nepo-
trebno, da hi delali ta hrup, ker ne iivimo vee v dobi II. inter-
nacionale, ko se je bac) treba boriti za obnovo revolucionarne
vsebine marksizma v tern vpraganju. Toda mi niti nikoli nismo
da je -to bistvo nage ljudske oblasti, pa tuck nismo
oportunistienih iluzij o raznih ?specifienih sklaidnostihTaavnost prehoda je pray v tern, ker je ta prehod po-
yezan z diktaturo, s trenutkom, ko vodi (podertal E. K.) sumo
en razred ? pro1etariat.Zakaj vendar e daljec ? pravi Stalin ? >razgirjajo eenee
in izmigljotine? Kakgna metoda borbe pa je to? Pravijo, da je
to idejna borba. Nikakor ne, tovarigi, to ni idejna borba. V na-
i?-;em ruskem jeziku se temu pravi preprosto kleveta.?2
Program in Statut KPJc, sir. 38, izd. >Kulturec, Beograd, 1948
(sir. 527 slov. izdaje knjige V. kongres Komunistiene partije Jugo-
slavijec, CZ 1948).
Stalin, Dela. zv. VII, str. 363-364, Moskva.
ApprovecePor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Poleg tega pa no ho .advee, e iz uvodnega dela za statut
I. internacionale, ,ki ga je leta 1864 napisal Karl Marx, eitiramo
nasledn je:
2,Ona (t. J. L internacionala ? E. K.) izjavlja: Vsa drukva
in posaniezniki, ki se Ji prikljueijo, priznavajo resnico, pravico
in raoralo za pravilo v njihavem medsebojnem odnosu...c
Sedanji pristak. resolueije Informbiroja so ta naeela teme-
bit? poteptali, zato postajajo njihovi )dokazic iz clneva v 'clan
Zedalje manj preprieljivi.
Toda nal se povrnem k definiciji ljudske demokracije.
Dejal sea:a e, da je konee leta 1948, ge posebej pa letos,
nastal pri omenjenih )teoretikih? v oceni ljudske deanokracije
nagel prelom:Oglejmo si, ,kaka isti ljudje, ki sem jih navedel
poprej, dames, to se pravi v poinformovski fazi, ocenjujeja
svojo lastno ljudsko demokraeijo:
Boleslav Bierut je na Kongresu zdrulitve poljskih delay-
skih strank konec lanskega iota rekel:
>'Drava ljudske demokracije je torej neposredni rezultat
zgodovinske zmage socialistiene driave nad imperialistRno-
hitlerjevskim osvajalcem v drugi svetovni vojni.?
Ljudska demokracija torej ni odraz konkretnega odnosa
aned razrednimi silami znotraj Poljske v ugodnih mednarodnih
pogojih (med kateriani je sevecla zmaga ZSSR glavni faktor),
marvee je eisto preprosto dar od zunal. V zelo abstraktni obliki
je lista misel celo :Se jasneje izreeena v nasleclnjem stavku:
tega izhaja, da je ljudska demokracija posebna oblika
revolucionarne oblasti, oblika, ki je nastala v novih zgodovin-
skih pogojih nage dobe, in da je izraz novih odnosov med
razrednimi silami v mednarodni areni.?
Potemtakem >>posobna oblikac Irevolucionarne oblasti?,
v ?novih zgodovinskih pogojih?, iiraz inovih odnosov? v ?med-
narodni ageni< ? vse skupaj zelo nedoloeeno in s tendeneo,
da se niCesar jasno ne pove, a se iz vsega tega vendarle
vidi, da Pollska menda nima /tie skupnega s isvojo lastno
ljudsko demokracijo, anarvee da Jo je dahlia v dar od zunaj
ter da je ravno ta ?daravanost? glavna karakteristika ljudske
demokracije. Kolikor je ta teorija servilna in problematiena,
toliko je tudi gkodljiva!
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004f80130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Toda mod drugim pravi Boleslay Bierut tudi naslednje:
D V driavi ljudske demokracije obstoje ie sloji, ki iivijo
od izkorikanja tujega dela, in to so kapitalisti. To so razni
podjetniki, veliki trgovci, lastniki tovarn, ki zaposlujejo dolo-
6eno gtevilo delavcev, vagki bogatagi, razni gpekulanti in vsake
vrste ljudje, ki ne delajo.a
Pustimo oh strani, da Bierut v pogledu 'kategorij kapita-
listov, ki ge obstoje v ljudskoderaokratienih deielah, tu ne-
uprayi6eno izenaenje $ Poljsko vse deeIe ljudske clernokracije.
Vsak nag Zlovek ye, da pri nas xii Jai xpodjetnikova niti
,velikih trgovcevc tovarnc in da torej ti niso
nek nujen sestavni del ljudske demokracije. Imamo pa pri nas
ge vedno vag:ke bogatage in razne gpekulante, toda ti niso
noben nujen in trajen atribut ljudske demokraeije, kar priZa
razvoj nagih obdelovalnih zadrug. Toda pustimo to oh strani.
Kar pa je tu vaino, je dejstvo, da Boleslay Bierut v naspretju
$ eitatom, ki sem ga navedel poprej, priznava, da obstoje
na Poljskem pravi kapitalisti, kakor obstoje tudi v drugil
deielah, kapitalisti, proti katerim se je treba boriti, kakor
so se proti him borili boljgeviki v Oktobrski revoluciji in
po njej ter kakor ,smo se mi horili in se danes borimo proti
njira. Na Poljskem potemtakem ne obstoji specifieno soglasje?
rned dvema faktorjemac, namreo med socialistieno clrinvo in
xinnoiico samostojnih pridobitnikow, kakor je Boloslav Bierut
'eta 1946 vljudno imenoval kapitaliste, maryee" obstoji razredni
boj. Pray zares, kakor da se je resolucija Informbiroja obrnila
na napaeen naslov!
Po drugt strani pa pravi Georgij Dimitrov soda" takole:
,Prehod v socializem se ne more izvrgiti brez diktaiure
proletariata, kajti treba je zatreti kapitalisti6ne elemente in
organizirati socialistieno gospodarstvo. Dokler je burioazna de-
mokracija diktatura kapitalistov, opravlja ljudska demokraeija
funkcije diktature proletariata v interesu velikanske veCine
delovnih ljudi ter je najgirga in najpopolnejga demokracija ?
socialistiZna demokraeija.odkritja? so vZIK)dbudila Mathiasa Rakoszija,
da je definicijo ljudske demokracije ..toeneje.c preciziral
takole:
?Ljudska demokracija je diktatura proletariata brez so-
vjetske oblike.
In dalje:
}Vpraganje je jasno: -prehod od kapitalizma v socializem
se lahko spreminja. Ena izmed njegovih oblik je lahko sovjetska
oblika, druga oblika pa je ljudska demokracija.jiopoln razvoj demo-
kraclier, to se pravi takgno zares vsesplogno sodelovanie ose
Lenin, Dela, IV. izd., zv. XXIII., str. 13.
Approved FOr Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
mnoZiee prebivalstva? v driavnih zadeyah? Jasno je, da je to
nemogoCe. Zato je popolnoma razumljivo, da bodo morali
madiarski drugi komunisti prej au slej ? kolikor bodo
hoteli iti po pothi poglabljanja socialistiene demokracije ---
prevzeti od sovjetske oblike njena glavna naCela, bodo
njihovo ljudsko Idemokracijo dejanisko spremenila v demo-
kracij? tipa sovjetov, Parigke komun.e in itagih ljudskih od-
borov.- Tudi druge deeie lindske demokraeije bode nujno
morale itii v tej smeri, Ceprav vsaka na svoj naein in v svojih
speeifienih oblikah.
Sicer pa Marx ni slueajno rekel iaaslednje:
Sam obstoj Komune je imel za posledico ? kot nekaj, kar
je samo po sebi ra:zumljivo ? lokalno samoupravo, toda ne vee
kot protiute dravni oblasti, ki je postala zdaj odvee... Njena
prava skrivnost je bib o tole: v bistvu je bila vlada delavskega
razreda, rezultat borbe proizvajajoeega razreda proti prisvaja-
joeemu razredu, bila je politiena oblika, ki so jo naposled
odkrili in v kateri se je lahko izvrSila ekonomska osvoboditev
dela ...?1
Po Marxovem mnenju je torej naCela socialistione demo-
kracije in smer,njenega razvoja jasno doloeila Parigka komuna.
eeprav ta naCela niso bila dosledno uresnieena iti v Parigki
komuni sami, kakol ,niso bila do kraja nresnieena niti v
sovjetski oblasti v ZSSR. Jasno je, da .ne bo vsak eared takoj
imel ie izdelane oblike take socialistiiene demokraeije. Hitreje
se razvijajo dekle, kj so gle skozi revolucijo, katera je zajela
giroke delovne ranoEce (Parigka komuna, ZSSR, Kitajska.
jugoslavija), pooasneje pa se razviljajo doele, ki zaradi
specifienih pogojev niso prehodile take poti in ki moral? na
drugaCen naCio premagati ostanke preteklosti. Toda: progla-
gati te ostacnke za ljndsko dernokraeijo in za nekaj ?.nneelno
novegm na specifieni pot v socializem ? to je vee kot
smegno. Lahko govorimo o Taznih poteh v socializem, lahko
cella tudi brez Isovjetske ?Mike napravimo razmeroma velik
korak ,dalje v graditvi socializma, toda vsestranskega razeveta
,socializma socialistiene demokracije ni brez nenehnega in
vsestranskega razvoja tistih naeel, ki jih je v zarodku dala
Parigka km:tuna s svojo obliko oblasti, 11a:eel, ki jih je dala
Oktobrska revolueija v sovjetski oblasti in naga Ljudska
revolueija v ljudskih odborih.
1 K. Marx, 2:Drh.vljanska vojna v Francijic str. 67, izd.
hire?, Beograd.
ApprOved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047&130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
V ljudski demokraciji so sicer tudi velike none stvari,
toda to so zares nove stvari, ne pa ostanek ?oblik stare hur,o-
azne oblasti. To, ,kar je riovega, je na liniji nadaljnjega yaz-
:4irjanja socialistienega demokratizma in nadaljnjega razvijanja
tistih nareel, ki sta nam jih dala Parigka komuna in sovjetska
oblast. Takgma novost je nedvomno in v prvi vrsti tip ljudske
fronte, kakrgna se je razvila pri nas in ki je izredno prikladno
sredstvo za eedalje bolj nyrioiieno pritegovanje lindstva .k so-
delovanju pri oblasti. V tern smislu bo tudi bodoei razvoj
socialistiene demokracije pokazal ,obilo novih oblik. V fern
snuislu se dejansko more in mora govoriti o raznih poteh v
socializern. Toda razglagati za novo to, da se revolucionarna
preohrazba posarneznih deiel razvija hitreje alj paasneje,
z vee all manj ostankov preteklosti, in neko prehodno etapo
v tern razvoju 6isto preprosto ovekove6iti .kot ?svojo pot?,
to odkritje nirna nobene zveze z marksizmont-leninizrnotn.
Ljudska demokracija je torej ljudska demokracija zato,
ker je v njej zagotovljena vodilna vloga delavskega razreda
in ker urespiCuje socializem, ne pa zato, ker irma v nekaterih
deielah ge polno ostankov preteklosti v dri"avnem sistemu.
Nasprotno, ti ostanki samo rugijo ljudsko demokracijo, ji
dajelo bob zaostalo obliko, v nobenem primeru pa niso Deka
Pjena naeelna karakteristika.
ResuiiOno: ,Oesar se modri sramuje, s tern se hedak hvali!
Oglejmo si to vpraganje tudi z druge strani! Malo poprej
smo videli, da je za ie omenjeme ?teoretike? vpraganje ljudske
demokracije zelo preprosto ?regenot: po njihovem mnenju je
hindska demokracija proletarska diktatura brez sovjetske
?Mike. Toda pri tern so nam ti teoretiki< ?pozabilic pojasniti,
v Zern je pray za pray razlika med lludsko demokracijo
in ?sovjetsko ()Niko, in drugie, kaj je list?, kar je skupno
vsem deielain ljudske demokracije in kar je vzrok temu, da
so te deIele ljudskodeinokratiene for da se razlikujejo od
,:sovjetske ohlike?.
Potrehno je samo, da vpraganje postavimo na tak naein,
pa nam ho na prvi pogled jasno, kako neznanstvene in
nesmiselne so judinsko-rakoszijevske definieije ljudske de-
mokracije, ki sem jih navedel spredaj. Ce je diktatura pro-
letariata tako vsehina .sovjetske ohlasti kakor tudi vsehina
Ijirdske demokracije v tern pa so si dames, kakor je videti,
vsi edini in se s tem strinjamo tudi mi ? tedaj to pomeni,
da le razlika v oblikah. Toda zastavlja se vpraganje, kaj je
Approved-'14or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
'Approved For Release 2004/06/23 :-CIA-RDP83-00415R004700130001-4
tisto, kar je v obliki ljudske demokracije :skupno, da jo kot
takgno' od sovjetske ()Mike demokraeije?
postavimo vpraganje na tak naein, bomo na prvi, pogled
opazili, da je na primer razlika med oblikami ljudske oblasti
v jugoslaviji v primeri s sovjetsko oblastjo neprimerno
manjga kakor pa na primer razlika med nago ljud,sko ?Mastic)
in reeirao rumunskim all madiarskim au i poljskim ali katerim
koli drugim ljud,skodemokratienian ?Kako je naposled
mogooe primerjati nage ljudske odbore, ki so n,astali in se
razvijab med krvavo Ljudsko revolueijo, ki so se kot organi
to revolueije spreminjati v organe ljudske oblasti, ki so
vzdr&li strahoviti pritisk okupatorja, domaee in tuje reakcije,
ki so nastali, ko je bil stari aiparat do temeljev zrugen in
unieen, kako je po eni strani mogoCe take ljudske odbore,
ki imajo oblast v ,svojih rokah, primerjati z rumunskimi ali
kakgnimi drugimi okrajnimi in okro'inimi naedniki aiii ma-
diarskimi upani, ki jih postavlja miniistrstvo za notranje
-zadeVe? Tu ni seveda nobene podobnosti in nobene primerjave.
Tu je mogoee samo primerjati to nove nueelnike s starimi
naleelniki-raznih rumunskih, madiarskih jfl drugih policijskih
relianov, no pa z organi nage revolueionarne demokracije. Mi
.sieer rumunskim, madiarskim in drugim komunistom ne mime-
rimo, ker so obdriab te stare oblike. To so ceb5 morak storiti.
V zvezi s tem Jim pa C "Ako zamerimo; da ta,kgrto ,kompromi-
tirano rlfl nedemokratieno oro'ije predolgo uporabljajo. Toda
nedopustno je, da: na podlagi teh svojih naCelnikov in drugih
podobnih nedemokratienih au premalo demokratienih institueij
delajo ? teorijo o ljudski deinokraciji.
(Mitt? je torej, da je definieija informbirojevskih vteore-
tikov< ljudske demokracije napaena, neresniena in brez sle-
herne znanstvene vrednosti.
III. 0 OBLIKAII LJUDSKE DEMOKRACIJE
V. zaeetku sem poudaril, da je bil izraz ljudska. demo-
' kracija in ljudska ,demokratiena oblast v pomenn, v ,kakrguem
? se danes uporablja v vzhodnoevropskil dee1ali, ki so 4stopile
na pot socializma, aporabljen prvikrat v Jugoslarviji med nago
Ljudsko revolueijo.
To pa nikakor n,e poraeni, da ismo si ta izraz in ta pojav
jugoslovanski konrunisti eisto preprosto izniisliii, ?izamiliKulture; Beograd,
1947 (str. 97 slov. izdaje, CZ 1949).
43
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
zmagi proletariata nad burioazijo. Toda hkrati sta opozorila
na nezmotljivo oroije, s katerim se bo zmagoviti -proletariat
zavaroval pred to nevarnostjo. To oroije je po Marxu in
Engelsu v naslednjem:
1. volivnost in odstavljivost vseh vodilnih usluihencev v
vseh organih driavne uprave in gospodarstva;
2. tak sistern plaC, ki ho prepreeil prerivanje za vodilne
poloiaje v driavni upravi;
3. neposredno pritegovanje annoiie k driavni upravi na
ta naCin ? kakor dodaja Lenin ? da bo vsakdo nekaj Casa
Airokrat?, da pa zaradi tega nihe me ho mogel postati
bi rok rat.
Nekateri ljudje razglagajo danes nekatera Marxova po-
jasaila o Parigki komuni za utopizem. Dejansko pa s tem
^ zvezi pri Marxu ne gre za kak utopizem, maryee za globoko
znanstveno utemeljeno splogno perspektivo, ki Jo je dal za
razvoj socialistiZne drifibe. Teh naeel ni mogoCe dobesedno
uresniCiti vselej in takoj, kakor hitro yzame proletariat oblast
^ .sVoje roke. Toda ta naCela so nujen kdiipot, v ,kakgni smeri
se mora razvijati soeialistiena demokracija. Parigka komuua
je bila prototip sovjetske oblasti in ljudske oblasti nagega
tipa. Njena osnovna naCela in osnovne organizaeijske oblike
so kljub temu, da so nerazvite in nedovrgene, tudi osnova
sovjetske organizaeije. To ni slueajnega niti kakgno za-
vestno posnemanje. Kajti ko so ruske mnth"lee ustvarjale so-
vjete, jim organizaeija Parigke komune ni bila poznana, in tudi
ko so nage innoiice ustvarjale ljudske odbore, niso poznale'
organizacije sovjetov. Pray te oblike pa so se pojavile tudi
^ revolueionarnem gibanju na Vzhodu. Seveda je pri vsem tem
imelo vnino vlogo vodstvo, toda poglavitno pri tern je, da so
te oblike izraz globoke tante delovnih mnoic, da b svojo
dr'iavo neposredno uprayljale. Najneposredneje pa lahko
upravljajo sYojo driavo ravno v takih obtikah. V svoji borbi
za soc-ializem lahko proletariat uporahi razliene driavne oblike
in eelo burioaznodemokrartiene oblike, toda kar ustreza dravi
epohe socializma, ki pripravlja in zaCenja pot, ki vodi v
izumiranje driave kot take, so ravno tiste oblike, ki so se
pojavile v Parigki ikomuni, v sovjetski oblasti, v naih ljudskl
odborih in v podobnih oblikah; ki lahko ,pritegnejo mnoiiee
k najbolj neposrednemu in najbolj mnoiienentu sodelovanju
pri upravljanju driave. Hoditi v drugi smeri pomeni za-
ApprovekFor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
pugeati naCela marksizma-leninizma, zapugeati naeela socia-
listiene demokracije.
V zvezi $ tern'Zebra poudariti ge en pojav, namree pojav
neskladnosti med besedami in dejanji v nekaterih ,socialistienih
deklult. Pogosto povzdigujejo pray do neba demokratienost
driavnega sisterna, v superlativih govore o socialistienem
demokratizmu, o ljudski demokraciji itd. Hkrati pa v neka-
terih claelah prikrivajo pomanjkljivosti in zaostalost te de-
mokracije ter skrivajo dejansko brezperspektivnost, ki vlada
v vrhovih v pogledu njenega nadaljnjega razvoja. Nobenega
,c1voma ni, da pomeni vsak, ge tako zaostal element proletarske
demokraeije, e gledamo nanj zgodovinsko, progresiven korak
dalje oil ,kapitalistiCnega sistema, pa 'najsi ima ta kakrgno kali
demokratieno fasado. Toda hkrati ne smemo pozabiti, da je ?
Ce upogtevamo perspektivo socialistienega razvoja ? danagnja
,stopnla socialistiene demokraeije yendarle ge relativno nizka
in da njen razvoj ne bo potekal dalje spontano, marveC zaradi
zavestnega dela komunistov in vseh graditeljev socialistiene
druffie. Ne zadostuje torej, da s.amo pojemo slavo socialistieni
elemokraciji in da mislimo, da sm.o z njo dosegli e vrhanee
.Clovegke modrosti, marvee moramo elelati za njeno, nadaljnje
izpopolnjevanje in poglabljanje. Kolikor bolj bo socialistiena
demokracija dejansko socialistiena, to se pravi, kolikor bolj
? bodo iz soeialistiene driave izginjali ostanki kapitalizma in
negativne preteklosti sploh, toliko bolj bo socialistiena demo-
kracija postajala splognoljudska demokracija, toliko odloeneje
bo razvijala samoupravo ljudskih rnnoic, vise dotlej, dokler
se ne bo spremenila v pravo svobodo za vise ljudi, s Cimer
bo kot. dr'iavna oblika dejansko odmrla.
Znaeilna poteza nosilcev birokratiene linije v socialistienih
-deielah je to, kar sta Marx in Engels imenovana pobo'ini strah
in spogtovanje pred deiavo. Drava seveda ne odinira s tern,
da postaja eedalje gibkejga. Nasprotno, dfiava se krepi z ne-
nehnim. poglabljanjena demokracije, s eedalje girgim sodelo-
vanjem mnoile pri upravljanju dr'iave in seveda z razvijanjem
produktivnih sil socialistione druibe. Toda hkrati se ravno
z nenehnim izpopolnjevanjem socialistiene demokracije ustvar-
jajo pogoji za njeno odmiranje. Zato je popolnoma napaeno
,staligee tistih, ki taligne naloge podeenjujejo, hkrati pa kdiejo
tendence k birokratienemu centralizmu v gkodo samouprave
ljudstva. Niti najgenialnejgi elovek ne more predvideti vsega,
45
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
kar lahko v vsakodnevni praksi uresniCijo milijoni gra-
diteljev socializma, e jih ne vee birokratiCni centralizem.
Nobenega dvoma ne more biti, da ima v 'prehodnem obdobju
med kapitalizmom in socializmom odlailno vlogo odloCno re-
volucionarno vodstvo proletarske partije, ki him pred seboj
jasen cilj in zaCrtano pot k temu cilju. Toda pray tako jasno
je tudi, da ima revolucionarno vodstvo lahko uspeh samo tedaj,
Ce se opira na ustvarjalno aktivnost in iniciativo najgirgih
delovnih mnoic.Ce hi si neko takgno vodstvo domigljalo, da je
nezmotljivo in da lahkO zagotovi zgraditev socializma Cisto
preprosto s centraliziranim administrativnim aparatom ter da
pri tem ne potrebuje iniciative od spodaj navzgor, iniciative
iniciative nijih organov oblasti, tedaj hi takgna
vodstvo nujno postal? ovira na poti ,socialistiCne demokracije.
kar bi pornenilo, da je postal? tudi ovira na poll socialistiC-
nega razvoja sploh. Nikakor ne mislimo, da je mogoee delati
brez napak, toda po nagem mnenju so tiste itapake, ki jih
sreCujemo, kadar prihaja samostojoo do izraza iniciativa od
spodaj, manj nevarne kakor pa napake tistih birokratov, ki so
si vtepli v glavo, da so nezmotljivi in da se sine storiti sarno
fist?, 'demur so oni svoj blagoslov.
Demokracija je oblika driave, razredna viadavina pa je
njena vsebina. Tali() vsebina kakor ?Mika odmirata hkrati
z dr'iavo. To pa ge ne pomeni, da ?Mika ni va';.na. Ne, oblika
je pray tako vaina, in sicer ne samo v pogojih bunouzne,
marveC tudi v pogojih proletarske diktature. Bistvena razlika
med burioazno in proletarsko diktaturo je, kakor znano,
v tem, da prva pomeni demokracijo za manjkno, in sicer za
zatiraisko inainjgino, druga pa demokracijo za veCino, ki je
bila vse do vCeraj zatirana in ki se zdaj sama osvobaja, da hi
ustvarila pogoje za demokracijo, za vse tisto, kar bo obenem
pomenilo odmiranje demokracije kot dravne oblike. To pa
hkrati pomeni, da je poglabljanje in razgirjanje demokracije
na vseh podroejih druibenega iivljenja zakon soeialistiCnega
razvoja v prehodnem obdobju in da mora krgitev toga zakona
nujno povzroeiti teike posledice, predvsem pa povzroCiti po-
jave ideologke stagnaeije. Zdi se nam, da v nekaterih socia-
listiCnih deielah tega ne upokevajo v zadostni men.
Ni torej vseeno, kako je organiziran in kako se razvija
sistem oblasti v sociabistieni dravi. Ni dovolj samo to, da
ima proletarska partija vodilno vlogo, marvee je treba revo-
46
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
lueijo zavarovati, _kakor jc dejal Marx, in sicer zavarovati
jo pred njenimi lastninti birokrati, ki lahk?, ee e ne obrneja
tok razvoja nazaj, pa vsaj resno zavrejo tempo razvoja socia-
lizma in druibenih proizvadalnih sil sploh. Komunisti in vsi
napredni ljudje imajo pravico in dcanost kritizirati taken
sistem proletarske diktature, ki skuga ovekoveeiti syoje naj-
niije in najbolj zaostale oblike au i ki se razvija po poti
birokrati:Onega centralizma, kajti vse to zavira socialistieni
razvoj in razvoj druZbertih proizvajalnih sil. Posebno danes,
ko je imperialistieni sistem ge? moan, lahko takgne tendence
socialistieni svet saano slabijo in dajejo reakcionarjem v rake
?oraje za barb? proti njemn.
Skozi vso zgodovina lahko nahajamo dejstva, da so vsa
revolucionarna gibanja razgirila sodelovande ljudskih mnoic
pri oblasti in da so stavljala na dnevni red vpraganje samo-
npravljanja ljudstva. Zgodovina nam pray tako kaie, da je
karakteriistika vseh dru'ibenila sisteanov, ki so zapukali hniijo
napredka in postajali reakcionarni, ta, da je njihov prvi korak
na tej poti bila izolacija dr'iavnega aparata od mno'Zic in
postopna likvidacija vseh oblik ljudske samouprave. 0 tem
sta govorila ie Marx in Engels, Lenin pa pravi naslednje:
Gospodje predstavniki zembigke gospode in kapitalisti,
ki sedijo v za6asni vladi, haejo na vsak nae'in ohraniti star
earisti6ni upravni aparat: ?od zgoraj4: postavljeno uradnigtvo.
Tako so delale vse burZoaznodemokratiene republike na svetu
skoraj vselej, razen v kratkotrajnih obdobjih revOlueije v ne-
katerih dOelah. Tako so delali ? ter olajgevali in pripravljali
povratek od republike k monarhiji, k Napoleonu, k vojakim
diktatorjem
*V sistemu ,socialistiene demokracije je torej samoupravnost
njen najnujneigi element, osnovini elan v smeri poglabljanja
socialistienega demokratizma, ki ga lahko oslabijo samo biro-
kratiene centralistiene tendenee. Pray zaradi tega hi bibo
skrajno napaeno mislisii, da bo taken razvoj socialistiene
demokracije v prehodnem obdobju potekal sam od sebe, avto-
matieno. Ne, tak razvoj je mogooe' zagotoviti samo z zavestno
vodilno vlogo proletarske partije in z vztrajno nenehno barb?
proti poskusom birokratienega spodkopava.nja osnovnih naCel
socialistiOne demokraeije. Najsi ima socialistiena demokracija
v zaoetku kakrgne kali ablike, vendar se lahko razvija samo
v eni smeri, v sineri eedalje krepkejgega razvijanja samo-
47
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
upravljanja ljudstva, v smeri 6eda1je ve6jega spajanja drinv-
nega aparata z ljudskimi mnoEcami. Ponavljam torej, kako
smegna iii napaena je definicija, da je ljudska clemokracija
diktatura proletariata brez sovjetske oblasti, in da je sploh
napaeno gledati v ljudski demokraciji neko pasebno kate-
gorijo. Ljudska demokracija je dejansko nek splogen terrain,
ki je vzet iz marksistiCno-leninistiene zakladnice in ki ozna-
inje girino proletarske clemokracije, ljudski znaenj proletarske
deanokraeije, konkretno pa ta naziv ustreza ceii vrsti zgodo-
vinsko pogojenih oblik ? o katerih sem poprej govoril ?
v prehadnem obdobju od kapitalizma k socializmu. Kar pa
imajo vse te oblike skupnega, je nedvantno vodilna vloga
proletarske partije kot avantgarde delavskega razreda in ravno
to tutu i daje ljudski demokraciji bistvo diktature proletariata.
Iz vse te ,diskusije o ljudski demokraeiji hi bil torej
pravilen zakljuZek, da je razvoj v deielah ljudske demo-
kracije pokazal, da se lahko v prehodnem obdobju kot oblike
diktature proletariata pojavijo tudi druge oblike in ne SaMO
sovjetska oblast ter da tudi za sovjetsko oblast ni nujno,
da bi imela v vseh desielah popolnoma enako obliko. Toda
nobenega dvoma ni, da so naoela, ,ki jih je v ttm pogledu
dala Parigka komuna in ki so dalje razvita v obliki sovjetske
oblasti, nujen zakon v razvoju socialistiene demokracije.
SocialistR'ni razvoj se ?Eta? ne zaustavlja pri kateri koli
izmed felt oblik, ,kakor se ni ustavil niti pri pooktobrski obliki
sovjetske oblasti, inarvee gre dalje po poti eedalje veejega
poglabljanja socialistiene demokraeije kot sploAnoljudske de-
mokracije ter C'edalje bolj spaja driavni aparat z ljudskirni
mnolicami, vse dotlej, dokler elovegtvo ne bo odvrglo ? kakar
pravi Engels ? e poslednjih ostankov te ?ropotije driavnostic
Informbirojevski 2,iteoretikic ljudske demokracije so torej
v poskusih, da hi dali znanstveno definieijo ljudske demo-
kraeije, pokazali temeljit neuspeh. To seveda ni slaajno. Tisti,
ki ne veruje v revolueionarno energijo svojega laistnega ljud-
stva, marveli gleda na vse pojave z d.olooenimi reeepti ? ker
sam ni prigel v po1oaj, da hi bil prisiljen ustvarjalno uporabiti
marksizem-leninizem v ivi revolueionarni borbi za oblast ?
ta se bo vsekakor tee znagel v v-praganjih, kaj je
kaj je vsebina, kaj je poglavitno in kaj postransko in kaj je
glavni Clea v nadaljnjem razvoju ljudske demokracije.
Approved4gor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
IV. NACELA NAM DRZAVNE GRADITVE
Nago ljudsko demokracijo in nago driavno graditev karak-
terizirajo v prvi vrsti tale naCela:
I. Ljudska oblast v nagi driavi pomeni demokracijo za
delovno ljudstvo, za velikansko veeino ljudstva, za vse tiste,
ki ne ielijo, da hi se povrnil stari kapitalistieni sistem. Za
?ostanke kapitalizma in za njihove raznovrstne agenture pa je
ljudska. oblast nepopustljiva diktartura, ki daje tej pekici
odkrito dye mo'inosti na au i se prostovoljno odreeejo
tej preteklosti in se potrudijo, da najdejo v socialistini druibi
pogoje za svoj osebni obstoj in razvoj kakor vsi drugi clelovni
ljudje v nagi dravi, au i pa bo padla nanje pest nage ljudske
oblasti.
Ko tako govorimo, se ne bojimo ugavorov lainih demo-
kratov z Zahoda, ki kriCijo: da, vi dajete demokracijo samo
tistim, ki so za vas, vi imate enostrankarski sistem,
Tovarig Tito je na to krfeanje takole odgovoril:
)Naj krieijo, kolikor jih je volja, drugega tudi ne morejo.
Lahko Jim takoj zastavimo konkretno vpraganje: koliko strank
pa imate vi, gospoda? ? Samo dye. ? Kaldni pa sta ti dye
stranki? V bistvu sta popolnoma enaki, vsemogoena dolarska
diktatura ju vzdfiuje in podPira. To sta torej stranki velikih
finanenih magnatov ne glede na to, da imata tudi dobronamerne
pristage, ko pa ti pristaSi ne morejo nieesar napraviti, eeprav
bi tudi kaj hoteli. To so ford j stranke demokracije zahodneqa
tipa, demokracije v zelo slabern smislu, po katerih izvajajo
veliki kapitalisti svojo diktaturo.
Demokracija za ljudstvo? da, toda pekiea izkorikevaleev
in njihovih advokatov ne spada mod to ljudstvo. Ljudstvo ?
to so nagi delovni ljudje, ljudje, ki "ive od svojega lastnega
dela, ki ilikogar ne izkorikajo, ki pa so sami bili na ta aui
oni naein izkorikani. Pray zato so se tudi zdruah v enotni
Ljudski frouti z delavskim razredorn na e'elu in pod vodstvom
Kompartije, da hi prepreeili povratek izkorikevalskega si-
sterna, ostanke tega sistema polagoma iztrebili in zgradili
socialistieni sistem, v katerem ne bo izkorigeanja Zloveka po
cloveku. Samio te nmo'iice imajo pravico govoriti kot ljudstvo.
Samo zarije velja danes naga demokracija. Jutri pa, ko bo
oclstranjen poslednji ,ostanek kapitalistienega izkorikanja ?
hod? ljudstvo vsi driavljani nage driave in demokracija bo
za vse.
Apprdved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004490130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Advokati zapadne ,demokracije nam govore, da imamo
enostrankarski sistem in da potemtakem pri nas ne more biti
demokraeije. V resnici pa, kakor vemo, ne gre za stranke,
marvee gre za razrede. Tam brani veo strank gospostvo enega
razreda, t. j. kapitalistov. Vloga avantgarde proletariata kot
vodilne in usmerjajooe sue pa je pri nas popolnoma drugaena,
kakor je vloga strank v kapitalistieni
To ne pomeni, da v nail ljudskih mnoiicah ni razlienih
mnenj o posameznih vpraganjih. Take raz,like v nmenjih
temeljijo veasih na splogni napredni osnovi, veasih so ostanek
preteklosti. Toda zato, da hi ta mnenja prigla do izraza, niso
potrebne stranke, ker pri nas zakonodajna in izvrgilna oblast
nista deljeni, da hi ele mnenje tiste stranke, ki dobi veeino,
lahko rplivalo na izvrgilno oblast. Nag driavni mehanizera je
tak, da prih,aja mnenje posameznika neposredno do izraza in
se dnevno preizkuga v praktieni graditvi. Tak sistem je seveda
mogoe samo s pogojem, da ljudske ninniice v 6im girgem
obsegu neposredno sodelujejo v ljudski oblasti, in gicer v vseh
njenih organih. In tak je ravno nag sistern.
Posebej je treba poudariti, da je naga Ljudska fronta taka
oblika zveze vseh delovnih Ijudi, v ,kateri vodilna vloga Komi-
nistiene partije zagotavlja jasno soeialistieno perspektivo,
kateri pa prihajajo do svojega izraza razliena mnenja, in sicer
z veliko veCjo mOinostio, da bo vsako posamezno mnenje
upogtevano, ee je v njern le koliekaj zdrave in konstruktivne
vsebine, kakor pa v. sistemu hurioazne demokracije tudi ne
glede na razredno bistvo te demokraeije. Nasprotno je v bur-
ioazni demokraciji, kjer pride mnenje posameznika do izraza
samo, kadar glasuie za strankarskega kandidata pri volitvah,
od tega trenutka clalle pa nima veo nikakrgnega deleia pri
driavni oblasti, niti ne more neposredno vplivati nanjo. V res-
nici se vsakih nekaj let pri volitvah vnaprej odreee svojemu
sodelovanju pri oblasti. V tern smislu je; tudi ri.ajgirga burin-
azna demokracija neprimerno blija enostrankarskemu sistemu
kakor nag sistem ljudske ,demokracije.
Razurnljivo je, da je glede tega pri nas ge nekaj pormanjk-
ljivosti. ObdraJi smo ge neke .navade iz preteklosti. Ni ge
dovolj razvita kritika. e vedno skugajo posamezni birokrati
zotievati pravico posameznikov in ljudskih mnoZie glede nji-
hovega sodelovanja pri oblasti. e ve-dno imamo poskuse, uva-
jati metodo ukazovanja namesto metode preprieevanja. Toda
to so prehodni pojavi in nag boj proti takirn pomanjkljivostim
Approvagor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved Por Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-0041514004700130001-4
bo ,eedalje bolj spopolnjeval nag demokratieni sistem, 'ki je
ne samo po vsebini, temvee tudi po obliki e danes brez
primere girgi in naprednejgi od katere koli oblike buroazne
demokraeije.
2. Iz takega sistema ljud.ske demokracije nujno izhaja tudi
naZelo enotnosti oblasti. Pod pojmom enotnosti oblasti razume-
mo predvsem enotnost zakonOdajne in izvrgilne oblasti, a pray
tako tucli enotnost tako imenovane centralne in krajevne
oblasti.
Pri nas je izvedeno globoko demokratieno naeelo ?zdru-
iitve vse politiene oblasti v rokah delovnega predstavnigtvac,
o katerom je govoril Engels. Za Engelsa je v tistem Zasu to
na6elo, uporabljeno v pogojih burioazne demokracije, porne-
nilo slabitev reakcionarnega driavnega stroja in moinost, bolje
izkoristiti parlament kot srecIstvo v bola proti burioaziji. Za
nas ? v'pogojil socialistiene demokraeije ? pomeni to naCelo
zagotovitev enotnosti oblasti kot neposrednega oroija delovnih
mnoiic pod vodstvom delavskega razreda. To naeelo zagotavlja
trdnost revolucionarnih pridobitev in onemogoea gkodljive in
protidemokratiene tende.nce, ki bi se lahko razvile na temelju
birokratizma.
Znano je, da obstoji v buri"oaznodomokrati'enem sistemti
. tako imenovana delitev oblasti na zakonodajno, izvrgilno (ozi-
roma upravno) in soclno. Znano nam je, da je dejansko tudi
ta Oblast enoina v tem smislu, da ima oblast samo kapitali-
stiena burioazija s svojimi zavezniki, cla pa ne obstoje nika-
krgne tri neodvisne panoge oblasti.'Toda? ta delitev ima svoj
praktieni pomen. Vsakih nekaj let volijo ljudje po svojih
? strankah parlamente, ?ki izdajajo zakone in druge odloele.
Toda od njih je popolnoma been upravni aparat vse driave,
nad katerim ninaajo zakonodajni organi nobene dejanske kon-
trole, all pa je ta kontrola zelo omejena. Razumljivo je, da
ljudske rnnoiice od spodaj nimajo .skoraj nobene kontrole nad
upravnimi organi. Demokracija je na ta naCin tidno v rokah
stalmega upravnega in policijskega ,aparata in reakcionarnih
oboro'ienih sil, ki .so neodvisne od ljudstva. Na tak naein
gospoclujoea burioazija navidezno deli oblast v tri moodvisnec
panoge, v resnici pa vso oblast krepko zdruinje v svojih
'pokah.,
V nak,d0avi, kjer je oblast v rokah ljudstva z delavskim
razredom na Cell, prihaja enotnost oblasti popolnoma do izraza.
Ljudstvo samo oziroma njegovi predstavniki, ki sprejemajo
Appr6ved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R00476013000174
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
zakone, doloka po planu smer dra.vnega razvoja, hkrati pa
tact samo zagotavlja izpolnitev nalog, yoli in odstavlja vodi-
telje izvrgilnih organov in te organe stain? kontrolira. Kakor
je ie Marx poudaril, je tak sistem najzanesljivejge sredstvo
zoper birokratizem, hkrati pa tvori okvir, ki omogoka, da se
pritegnejo najgirge rano'iice k vodstvu
V istem smislu pri nas iii nakelne razlike med centralnimi
in krajevrtimi organi oblasti. Oboji so organi iste oblasti, izraz
iste ljudske samouprave, ki regujejo v istih naeelnih okvirih
naloge na podroeju svoje pristojnosti, dolokene z zakonom na
osnovi objektivnih druilenih potreb in subjektivnih pogojev.
3. Ravno iz omenjenih raziogov je nelaeljivo od naeela.
ljudske cletnokracije tudi nakelo volivnosti in odstavijivosti
vodilnih oseb v izvrgilnem aparatu, v centralnih ,kakor tudi
v krajevnih organih oblasti. Praviea ljudskih rnlnoic, da lahko
odstavijo tiste, ki ne ustrezajo njihovemu zaupanju, je ravno
sredstvo stalnega, neposrednega vpliva mnoiie na oblast, a ne
kakor v burioazni deraokraciji, da se sodelovanje mnoiic
izraia samo tistega dne, ko voli doloCenega ljudskega poslanca
in ge to samo za zakonodajne .organe. Marx je volivtiosti in
odstavljivosti vseh vodilnih usluNaeneey pripisoval odloeilen
pomen za razvoj socialistiene demokracije.
V nekaterih socialistienih driavah se pojavljajo birokra-
tiene tendence, ki v praksi nastopajo dejansko proti temu
naeelu. Te tendence se iizrdiajo v tem, da se volivn.ost vodilnih
usluibencey eedalje bolj omejuje in da eedalje vek upravnih
funkcij prenagajo na usluibence, imenova-ne po vigjih upravnih
organih. Take tendence so se pojavljale tudi ,pri nas. Toda
mi smo jib razbili e v zaeetku. Pri nas ne volimo samo
izvrgilnih odborov ljudskih odborov, temvee so tudi na
posameznih upravnih panog izvoljeni poverjeniki. Na ta nakin
smo nakelo socialistione ,demokracije o volivnosti vodilnih
usluibeneev v resnici izvedli najdosledneje.
4. Nadaljnje nakelo ljudske demokracijc je ?demokratieni
centralizem. To naeelo, ki sloni na volivnosti in odstavljivosti
vseh organov ljudske oblasti in skoraj vseh vodilnih upravnih
usluaencev, vsebuje hkrati odgovornost pred tistimi, ki so
jih izvolili, oziroma katere zastopajo, kakor tudi nakelno pod-
rejenost vigjim organom driavne ,oblasti, ki so tudi voljeni
od ljudstva, ki so pray tako izraz njegove samouprave in
spadajo potemtakem pray tako pod nadzorstvo ljudstva.
Approved Mr Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Na fa naein se krepi enotnost oblasti in veea moo zdruie-
ilega ljudstva v borbi za graditev socializma, hkrati pa se
utrjuje samouprava, nadzorstvo ad spodaj in od zgoraj, vse-
stranska iniciativa in enotna, linija v izvajanju clriavne poli-
tike. Tendenca birakratov je, da hi popaCili to naeolo in
spremenili demokr`atieni centralizem v birokrationi contra-
lizem, ki je najvoCja nevarnost za praviIen razvoj socialistiCne
Ne smenro pozabiti, da se v ,prehodnem socialistienem
obdobju no uniCijo kar avtomatfeno vsi izvori birokratizma,
temvee se lahko kolikor ne bi bilo stalneborbe za spopol-
nitev socialistiOn.e demokracije ? cola razgirijo. 2e prej sem
uaglasil, da lahko socializera premaga kapitatizem sarmo s hi-
trejgim razvijanjem. praizvajalnih ,sil, kar bo hkrati omogoeilo
tudi hitrejge narakanje iivljenjskega standarda girokih
delovnih nurol'ic. To pa bomo lahko dosegli Am:Li tedaj, Co
ho socialistiCni sistem razvijal individualno iniciativo moCneje
kakor kapitalistiCni sistem. To individualna iniciativo lahko
zagotovi m11? dosledno razvijanje socialistiCne denaokracije,
njen najveCji in najnevarnejgi sovrainik pa je birokratieni
centralizem. Proti terma se moramo zato boriti vselej in povsod.
Nekateri tavarigi nuslijo da obstoji birokratiCni centralizem
samo V nekaterih zveznih organih oblasti. Tako migljenje le
popolnoma napaeno. Nasprotno, nedvomno je pravilna politika
nage Partije priveclla do tega, da je birokratie'n,i centralizem
najbolj zatrt ravno v zvez,nih organih, Ceprav tudi tu ge ni
p,opolno,ma likvidiran. Toda veliko maenejgi je v republigkih
ce,ntralnih organih, v raznih generalnih in ,glavnih direkeijah,
pa tudi v nagih ljudskih odborih nasproti njim podrejenim
organom.
T,endence birokratienega centralizma narakajo zlasti v
primerih, k,adar se pri nijih organih pojavljajo napake. Vsi
dobro vemo in se spominjamo, kaAko so se v prvem obdabju
po vojni,-ko so bili nagi odbori ge slabi in so ,delali vse mog,oCe
napake, pojavljale tendence, da se Cim holj omeje vloga in
_ _
pristojnost ljuds,kih odborov. Toda vodstvo nage Partije s to-
varisem Titoin4 na Celu je bib o -vedno na staliku, da kaiejo
napake niijih organov oblasti voCidel slahosti vigjih organov,
da dokazujejo, da vigji organi, niso zmoni zadosti hitro in
weinkovito pomagati nijim organom, nis,o zmoni, da hi jih
praviIno vodili in babe pripravili za naloge, ki jih morajo
izpolnjevati. Toda Ce tega no hi mogli doseCi, bom,o tern manj
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004/10130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
mogli izpolniti naloge samo z adrninistrativnim aparatom, ki
ni Povezam z ljudstvom in ki se je veeidel vzgojil v kapitali-
stienem sistemu. To pomeni. da popravljanje napak ni v
zmanjgevanju pristojnosti ljudskih odborov all drugih uiijih
organov, teinvee v odloenih ukrepih, da se ti odbori in organi
bolje usposobijo za izpolnjevanje svojih nallog in da se vzga-
. jajo na tak nain, da bodo mogli vse naloge opravljati eimbolj
samostojno.
Danes razen nekaterih najbolj irkorelih birokratov nihee
vee ne zahteva, da hi zmanjgali pristojnost ljudskih odborov,
in sicer iz preprostega razloga, ker nam je praksa pokazala,
kako pravilna je bila glede tega linija nagega CK, linija
tovariga Tita. NaAi ljudski odbori so delali mnogo napak in
jih ge delajo, kakor jih delamo vsi. e vedno jih teii breme
raznih partikularistienih rai.nnov in tendenc. Ven.dar pa so
opravili velikansko delo, ki ga ne hi mogel opraviti noben
drug aparat. Operativna samostojnost nagih ljudskih odborov
zbuja in mobilizira takkie sue iz dna ljudskih rnnoiie, o
kakrAnih omejene birokratiene glave niti ne sanjajo.
Socializem se lahko neovirano razvija samo, Ce se splogno
socialistieno vodstvo pravilno zdruitije z zbujanjem inieiative
inilijonskih mnoidc. Vsak korak, ki vodi k zanemarjanju
prvega kakor drugega faktorja, pomeni nevarnost za si:var
socializma, vselej pa zavoro za tempo, ki je mogoe v razvoju
socializma.
In zaradi tega smo brezpogojno pristagi naeela demokratie-
nega centralizma v d.rIavi in zato hkrati vodimo nenehno in
vztrajno borbo proti vsem tendencam birokratienega centra-
lizma.
Konno vas born v zvezi z vpraganjem demokratienega
centralizina spomnil na besede, ki jih je rekel tovarig Tito
na II. kongresu KP Hrvatske:
sLjudem je treba pojasnjevati. Ne ukazovati, marvee vztraj-
no pojasnjevati. Ukazovati ljudstvu ni pray. Ukazuje se lahko v
vojski in drugih uniformiranih oddelkibt, ljudstvu pa ni mogo6e
ukazoyati. Ljudstvo je navajeno, da mu pojasnjujemo. In komu-
nisti morajo imeti to lastnost, da se nikoli ne navelieajo
pojasnjevati ljudstvu, za kaj gre.c
To hi morali razumeti vsi nak vodilni kadri koh navodilo
za delo in za odnos nasproti najim organom oblasti, v katerih
pray tako n is o uniformirani oddelkic, heinvee predstavniki
Approved 16or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
ljudstva, ki Jim je treba pray tako potrpeiljivo pojasnjevati,
kako naj regujejo svoje nalage, pojasnjevati pa tudi smisel in
cilje celotne driavne politike.
. 5, je ge ena nujna in bistvena znaellnost nage ljudske
demokracije oziroma demokratienega centralizma, ki jo je
treba posebno poudariti in ki brez nje demokratiMi eentralizem
ni vee dernokratiCen, matrvee postaja birokratieen in gkodljiv
centralizem, to je naCelo ljudske samoupravnosti.
Kakor sem le prej povedal, se naga samouprava bistveno
razlikuje ,od krajevne samouprave v starem drulbenem si-
stemu. Burioazija dovoljuje krajevnosamoupravo samo, dokler
jii ta sluii in samo toliko, kolikor Ji lahko slui, brezobzirno
pa Jo odpravlja, h? ko zaCenja izgubljaii ?blast Bad njo.
Samouprava krajevnih organov je torej nujno v zvezi z vpra-
.ganjem, kakgna je centrabaa oblast, ne more biti dirugaena,
kakrgna je centralna oblast. V revolueionarni fazi burioazne
demokracije je samouprava imela zelo pozitivno vlogo, toda
burlOazija jo je hitro odpravila, au i jo z raznimi mahinacijami
6pravi1a oh vsak pomen, br ko je prigla v .spor s plebejskiini
mnOlicami. Socialistiena demokracija, ljudska oblast se mora
nujno naslanjati na ljudsko samoupravo na vseh stopiijah
mehanizma ,dr.lavne oblasti:
Za burioazijo je krajevna samouprava ,oblika, ,ki jo tole-
rira, jokier je !swim moena in dokler je no ogrol'a pritisk
mnoic od spodaj. Za socialistieno drinvo je samouprava na
sploh nujen atribut organov drIavne oblasti in orolle proti
naorebitni degeneraciji oblasti, proti odklonu v birokratizem,
proti oddaljevanju od ljudskih magic in za razvijanje mno-
Ilene iniciative.
Muogo stoletij je bila ideja krajevne ljudske samouprave
ideal naprednih ljudi in re-volueionarjev. Ptlebejske mnolice
so gledale v njej zageito pred sovraino razredno oblastjo.
Revolucionarna reformatorska gibanja so jo imela za enega
. svojih glavnih ciljev. Socialistieni utopisti so tudi iskali v njej
okvir za uresnieenje idealne drube, da hi se osvobodili pri-
tiska centralne razredne oblasti vladajoeega razreda. Zahtevali
so jo kineeki upon i in jakobinske plebejske mnolice. Same-
uptava je bila tudi okvir in politiena osnova diktature pro-
lotariata v Parigki kodnuni. Pozneje so jo izkorigeali za pri-
vlaeno geslo oportunisti v delavskem gibanju, ne keit nalogo.
revolucije, temvee .kot pot k oblasti, ,kot nadomestilo za revo-
lucijo itd.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047a130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Z drugimi besedami, vsakokrat kadar je revolucija vzva-
lovila giroke mno'Zice, vselej so te mno'iice postavile geslo
samouprave za okvir, v katerem bodo mogle neposredno
sodelovati v upravi drinve. Dejansko je ta zahteva izraiala
teinjo ljudskih ranoiic po oblasti, po os-vojitvi oblasti, po
udeleibi v oblasti. Seveda pojem samouprave, kakor so ga
razumevali v preteklosti, sam oh seibi ne oz-naeuje oblasti in
sari oh sebi ne vodi do nje. Tudi v ZDA in Angliji imajo
krajevno samoupravo ? ,seveda bolj au i rnanj ovirano in
okrnjeno ? toda vendar ustaljeno samoupravo s tradicijo in
z organizacijskimi izkugnjami, ki so lahko tudi za nas ge
(lanes koristne. Vendar pa ima ta samaouprava reakcionarno
vsebino. Temeljne vainosti je torej znaeaj oblasti. gele znaeaj
oblasti doloea vsebino samouprave krajevnih organov dfiavne
oblasti.
Marx in Engels sta pripisovala vpraganju krajevne samo-
uprave izreden poanen in sta o tem veekrat pisala. V tern
pogledu je zlasti znano Marxovo stalike v zvezi z analizo
izkugenj iz Parigke komune. Navedel born tukaj odstavek iz
nekega Engelsovega pima, v katerem pravi:
)Nizozemska je poleg Anglije in Svice edina zahodnoevrop-
ska chl,ava, v kateri od 16. do 18. stoletja ni bib ? absolutistiene
monarhije in ki ima zaradi tega nekatere prednosti, namree
ostanke krajevne in pokrajinske samouprave brez -prave biro-
kraeije v francoskem all pruskem duhu. To je velika prednost
za narodni razvoj in za njegovo bodoenost. Z relativno
spremembami bi moglo delovno ljudstvo vzpostaviti
svobodno samoupravo, ki mora biti nage najboljge oroije pri
preobrazbi naeina proizvodnje. Nieesar takega ni niti v Nemeiji
niti v Franciji in tam bo treba to gele eisto na novo ustvariti.?
Engels je a tem zelo jasno doloeil mesto in vlogo naeela
ljudske samouprave v sistemu socialistiene demokracije.
Sedaj so pri nas delovne nanoZ"ice z delavskim razredom na
&In osvojile oblast. Izbojevale so s tern tudi ,samoupravo, in
sicer ne sant.? krajevno, temvee v driavi sploh, v vseh organih
oblasti (xl najniijih do najvigjili. Poleg odpora kapitalistienih
elementov lahko sedaj samo en sovrainik ge ovira uporabljati
te organe za.giroko sodelovanje ljudskih mnoiic v clriavni
oblasti ? to je birokratizena.
Zaradi tega ne zadogen, da se ? kakor delajo v nekaterih
socialistienih drievah ? samo hvalinio, da je naeelo te samo-
uprave vsebovano e v naeelu demokratienega centralizma,
temvee se moramo tudi potruditi, da pride to naeelo zares
Approved(For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
do izraza, kajti sicer se bo demokratieni centralizem spremenil
v birokratieni centralizem in v zavoro socialistienega razvoja.
Poglejmo, ikaj pravi o tern Lenin, sklicujoe se na Engelsa:
Engels demokratienega centralizma nikakor ne poimuje
v tistem birokratienem smislu, kakor uporabljajo ta pojem
burioazni in malobunoazni ide?ologi in med njimi tudi anarhisti;
Po Engelsovem mnenju centralizem nikakor ne izkljueuje take
giroke krajevne samouprave, ki brezpogojno odpravija vsak
birokratizem in vsako ,komandiranje od zgoraj, ee ,komuna' in
pokrajine prostovoljno branijo enotnost dr2ave.c1
Organizacija nage ljudske oblasti izhaja iz ljudskih odbo-
rov. Sistem ljudskih odborov od spodaj navzgor ? to je
organizacijska oblika nage ljudske oblasti. Zaradi tega je tako
vain?, da se teligee nagih skrbi prenese ravno na graditev
krajevnih organov ljudske oblasti, nagih ljudskih odborov.
Birokratieno razpoloieni ljudje se seveda temu upirajo.
Oni hoeejo ?centralizaciRK bitrokratienega tipa, kalejo znake
tipienega birokrationega prakticistienegalova za pristojnostmi,
vkoncentracijo? oblasti in samostojnostjo aparata. Te tendence
izvirajo nezaupanja v ninoice, iz nezaupanja v delovno
ljudstvo, iz reakcionarnega odpora proti ljudski samoupravi,
ki zahteva odgovornost vodstva pred mnoicami, zahteva od
vodstva vee mania, girgo uporabo metode preprieevanja in vee
znanstvenega proueevanja nalog drZavne uprave.
Take birokratiene tendence so povsod nevarne. Zgodovina
nam pripoveduje, da je opugeanje naecla ,samouprave bibo
vselej uvod v prehod na reakcionarne pozicije. Zato se mora
boj za poglabljanje socialistienega demokratizma nujno voditi
z utrjevanjem samouprave. Pray iz tega razloga so vaine'tudi
oblike krajevnih organov ljudske oblasti in ne sam6 vpraganje,
koga ti organi predstavljajo. Gre za to, da mora imeti sociali-
stiena drava ? od. .spodaj do vrha, od kraja do oe-ntralne
driavne oblasti ? take oblike organov driavne oblasti, ki
omogaajo .ne samo kontrolo ljudstva, temvee tudi njegovo
eedalje gire in Cedalje neposrednejge sodelovanje pri samem
izvajanju oblasti.
To je vzrok, da pri lokalnih organih ne gre samo za vo-
livnost in predstavnigki znaCaj teh organov, temvee tudi za
njihovo pravico, da se po njih izvaja vsa dr'iavnoupravna
Lenin, 2,Drava in revolucijac str. 66, izd. /.1Cu1turac Beograd
1947 (sir. 70 slov. izdaje, CZ 1949).
57
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
dejavnost, razen tiste, ki je izrecno z zakoni ? kar zopet
pomeni samoupravno odloelo ljudstva ? izroeena v pristoj-
nost Vijim organom clriavne oblasti.
Zaradi tega so ljudski odbori ? izven okvira pristojnosti,
ki so jih z zakonom doIaiIi centralni organi dr'iavne oblasti ?
nail/ail in edini organi driavne oblast na svojem podroejn,
to je v svoji administrativno-teritorialiai enoti.
Na prvi pogled take ugotovitve nimajo praktiene vrednosti,
v resnici pa tiei ravno v tem bistvo razlike med nag() resnieno
ljudsko samoupravo in krajevno sacmoupravo v buroazno.
demokratienih deielah. To pomeni v nageni sisterau, da cen-
tralni organi dniavne oblasti nimajo niti poirobe niti pravice,
da hi v administrativno-teritorialnih enotah poistavljali svoje
lastne izvrgilne organe, razen v tistih redkih, z zakonom dolo-
eenih primerih, [kjer to zahteva narava posla sama.
V danagnii burioaznodemokratieni samoupravi, kolikor
obstoji, amogoenjo razne ,spletke, ,postavljati in Oedalje boll
krepiti poleg g?ibkih krajevnih }samoupravnih< orgamov organe
centralne dnavne uprave, 'ki so dejanska oblast.
Ni pray nie slueajno, da je Engels v svoji kritiki Erfurt-
skega prograana nemgke sociable demaracije pripomnil tudi
tole:
,Toda to, kar se da sprejeti v program in kar ho vsaj
posredno opozarjalo na tisto, 6esar ni mogoCe povedati ? to
je zahteva:
PopoIna samouprava v pokrajinah, okrajih in ob6inah po
organih, ki se volijo na osnovi splogne volivne pravice. Odprava
vseh od driave imenovanih krajevnih in pokrajinskih organov.
oblasti.(1
Na drugem mestu pa pravi:
)0d 1792 do 1798 so imeli vsi francoski departementi in vse
obeine popolno samoupravo po amerigkem zgledu in takgno
samoupravo rnoramo dobiti tudi mi. Kako je itreba organizirati
samoupravo in kako je mogo6e prebiti tudi brez birokracije, to
sta nam pokazali Amerika in prva francoska republika, to
nam ge danes kaiejo Avstralija, Kanada in druge anglegke
kolonije. In takgna pokrajinska in ob6inska samouprava je
veliko bolj svobodna kakor n. pr. gvicarski federalizem, kjer je
sicer kanton res zelo neodvisen od ,Bunda`, toda je neodvisen
tudi nasproti okraju in obeini. Kantonske vlade postavljajo
okrajne naCelnike in prefekte. Tega v deielah anglegkega jezika
1 Engels, kritiki projekta socialnodemokratiCnega programa
iz 1. 1891, Marx-Engels, Zbrana dela, v ruPini, XVI. zv., 2. knjiga,
str. tit.
ApprovedEFor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
sploh ni in tega si tudi pri nas v 'bodo'Cnosti ne bomo dovolili,
lakor tudi ne pruskih deZelnih in vladnih svetnikov.?1
Konno je treba gledati na to vpraganje e z neke strani.
Kapitalistiena df4ava regulira politiene odnose .med ljudmi
samo zato, da buroaziji ohrani gospostvo, gaspodarsko
pa. ima v rokah burioazija neposredno po svojem na-
jetera aparatu. V socialistieni driavi je to drugnee: drZnva ne
tirejuje samo pantie-nib odnosnv med temvee nepo-
area? vodi gospodarstvo, t. 1. socialistieno imovino. Vse, kar
je prej vodila hurioazija po svojih trustih, kartelih, delnigkih
drutibah itd., preide na drZavo. Ra;zumljivo je, da se mora
s tern'.spremertiti tudi sam znaeaj drinvnega aparata in metode
njegovega dela'. V .prvi vrsti se ta aparat moeno razgiri in
postane bolj zamotan. S tem se pojavljajo tudi nevarnosti
odtujevanja takega aparata od ljudstva, nevarnost birokrati-
ziranja. Le krepko razvijanje samoupravnosti ljudstva ? na
vseh stopnjah oblasti in v vsena upravnem raparatu ? lahko
? uniel take pojave in zagotovi pravilen razvoj socialistiene
dqmokracije. To pa pomeni: .kolikor gire je sodelovanje
'sistemu ?drk" avn e uprave, toliko veeja je .njihova koiatrola.
toliko girgi je demokratizem. Driavni aparat mora slusitti ljud-
? stvu, n9 pa biti oblast nad njim ? to je temeljno naeelo
socialistiene denaokraeije: to naeelo pa lahko pride do iz-
raza samo v pogojih vsestranskega razvijanja samoupravflositi
ljudstva.
Ker ima pri nas delovno ljudstvo v svojih rokah oblast
tako v eentralnem kakor v krajevnem cmerilu, ker je torej ves
dr'iavni sistem samo izraz ljuciske samouprave, zato ne more
bill naeelne razlike lined ?entrain? in krajevno oblastjo. VSaka
oblast .opravija na svojem podroeju nstrezne naloge V imenn
isle enatne ljudske oblasti, zakon pa &la& praviee fega in
onega organa na osnovi demokratienega centralizma. V nagem
sistemu bi bib zato popolnoima napaeno, postavljati nasproti
centralnim organom krajevne organe, pray tako kakor bi bibo
'napaeno, bati se vse moenejgega razvoja sam.oupravnih kra-
? .j.evnih organov ljudske oblasti. Zato mora biti naga borba
usni6rjena tako proti pojavom lokalnega partikularizana, ki bo
imel e preeej easa doloeerte objektivne .materialne izvore,
(raziliZen raizvoj pasiarneznili pokrajin, naein razdelitve itd.),
kakor tudi poskasom podconjevanja sanaoupravnib kra-
1 Pray tam, str. 111-112.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004705e130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
jevnih organov, ki imajo svoje vzroke v birokratienem cen-
tralazmu.
2e prej sem rekel, da je ljudska samouprava bistven ele-
ment v vsebini socialistiene derookracije, brez katerega se
ustvarjalna energija ljudstva ne more razviti. Tovarii Tito je
po pravici imenoval krajevno ljudsko samoupravo >>goiiilno
silo za raivoj vseh ustvarjalnih sil nagega ljudstva.4:1 flkrati
je treba v samoupravi videti okvir za naive:6i moini prispevek
delovnega ljudstva v posameznih administrativno-krajevnih
enotah k splognemu ljudskemu prizadevanju in vse driave,
da zgradimo socializem.
Totla napaeno hi bib o misliti, da se tie naeelo samouprav-
'lost samo takih organov oblasti, kakor so 1 judski odbori. Ne,
to naCelo rnoramo Cedalje bolj razvijati povsod, v vsaki orga-
nizacijski enoti nakga druZbenega iivljenja. Te elemente
moramo razvijati v podjetjih, ustanovah itd., vsepovsod, kjer
lahko iniciativa mrioic koristi in pomaga do veejih in boljiih
uspehov. Razumljiivo je, da zahtevajo take naloge hkrati po-
veeano politieno delo in poveeano delo pri dviganju ljudske
zavesti sploh. Vendar moramo to storiti, ee hoCemo, da ho na4
socialistieni dru'ibeni red eimprej razbil vse birokratiene
okvire, ki ,ga veiejo in da se bo razcvetel, Crpajoe svojo moe
neposredno iz ljudske ustvarjalne energije.
6. Vendar pa hi bila ,samoupravnost prazna fraza, e ne bi
bib o Zedalje girkga in oedalje bolj neposrednega pritegovanja
ljudskih mnoiic v vodstvo drsiave na vseh stopnjah njenega
npravnega2 aparata. Seveda za nas ne zadostuje, da ljudske
mnoiice sodelujejo samo 0 svojih izvoljeaih predstavnikill
v ljudskih odborih in v ljudskih skupkinah. ostali sarna
pri tem, hi bili bolj ,parlamentarna kakor ljudska, socialistiena
demokracija. Delovni ljudje naorejo in morajo sodelovati tudi
na drug naein pri vodstvu drl'ave, kar se pri nais tudi dogaja,
in sicer v raznih komisijah, svetih itd., pri ljudskih odborih,
vaAkih aktivih, ljudski inspekciji in v mnogih drugih podobnih
oblikah. Vso to dejavnost je treba nenehoma poveCevati in
pritegovati k njej im ire mnoiice.
V mnogih nakh tovarnah, n, pr. povsod, kjer je iniciativen
in pameten.direktor razumel, da je njego6 uspeh odvisen od
prizadevanja in iniciative delavcev, se je kakor sauna po sebi
zaeela razvijati e ena nova oblika ljudske samouprave in
-- --
1 Iz govora na IL kongresu KPH.
Approvail For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CJA-RDP83-00415R00470013000J-4
sodelovanja delovnih ljudi pri upravljanju dr'iave. To so redni
delovni posveti direktorja s ,skupinami najboljgih delavcev
o vseh vpraganjih uprave pod jetja. Ne da hi bib o krkno naeelo
osebne direktorjeve odgovornosti, sodelujejo delavci in na-
megeenci pri takih spontanih posvetih skupno z clirektorjem,
dajejo svoje krittiene pripombe in svoje konkretne predloge.
To nepopolno spontano obliko je treba ,ge bolj spopolniti in
jo spremeniti v ,stalno obliko tneposrednega sodelovanja de-
lavcev pri upravljanju nagih podjetij. Take in podobne oblike
sodelovanja delovnih ljudi pri utpravljanju driave so velik
korak naprej pri razvijanju nage socialistiene demokracije in
zares sprerninjajo v prakso naeelo neposredne udeleibe pro-
izvajalcev pri upravljanju gospodarstva, ki sta ga postavila
Marx in Engels. Pri uas je taka oblika postala mogoea zaradi
visoke zavesti nagega delavskega razreda in njegove tesne
povezanosti s Komunistieno partijo. To obliko nage ljudske
demokracije moramo razvijati ate samo v girino, temvee tudi
navzgor v tem smislu, da bodo? tudi vigji organi gospodarske
uprave prilegnili k neposrednemu sodelovanju delavca-pro-
izvajalca.
Na drugi strani omogoea sistem nagih obdelovalitih zadrug,
okrainih in vigjih zadruinih zvez, da na enak naein v vedno
'veejem .obsegu pritegujemo k vodstvu nakga ,socialistienega
kmetijstva najboljge predstavnike nagih zadrairtikov.
.gledamo po teh e doseienih rezultatih v prihodnost,
se odpira pred nami jasna perspektiva nadaljnjega razvijanja
nage soeialistiene demokracije, v kateri se bo aparat nage
driavne uprave eedalje bolj tako rekoe stapljal z ljudskimi
mnoiicami in prinagal vedno veeje uspehe, prebujajoe iz dneva
v dan nove, e neizkorikene in nerazvite sposobnosti vsakega
posameznega nagega dfiavljana-delovnega eloveka.
Vpraganje sodelovanja mnoiic pri delu ljudske oblasti
koneno ni samo vpraganje formalne pravice vsakega driav-
ljana, da sodeluje pri .oblasti, pri vodstvu &lave, niti ni samo
vpraganje aktivne pontoel nagih driavljanov ljuclski oblasti,
da bi, lahko im bolje izpolnjevala svoje naloge, temvee je
tudi vpraganje, ce16 v prvi vrsti vpraganje vzgoje nagih gene-
racij duhu socialistienih odnosov med ljudmi in odntiranja
ostankov kapitalizma v ljudeh, da hi se lahko, kakor pravi
Lenin, ;natntdili na spogtovanje elementarnih pogojev dru'i-
benega'iivljenja brez nasilja in brez podrejanja?. To je gele
pot do prave in resniene svobode, ki Jo bo mogel uresnieiti
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R00476t1130001-4.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
nov rod. Ta rod bo, kakor pravi Engels (v UVOCIU k Marxovi
2.Driav1janski vojni v Francine), )zrasel v novih, svohodnih
druibenih pogojihe in ?ho lahko odvrgel vso to ropotijo
driavnostie.
Nagi no-vi rodovi se morejo in morajo vzgajati v takem
duhu, ker je naga revolucija ustvarila in ge ustvarja nove
druibene odnose, v katerih se nage mnoiice lahko vzgajajo
za takgno svobodo, o kateri govori Engels.
Tistim, ki se eudijo, kako more neka socialistiona driava,
kakor je Jugoslavija, vzdriati taken pritisk, kakrgnega izva-
jajo nanjo z Vzhoda in Zahoda, lahko reeemo: odgovor vain
daje naga ljudska demokracija, njena girina in njene oblike,
ki omogolajo slehernemu nagemu pogtenemu delovnemu elo=
veku, da razvije vse svoje osebne .sposobnosti. Zato pa filch
brani to demokracijo, ker ve, da mu nihee na svetu ne more
dati niCesar holjgega od tega, kar si e izhojeval v svoji deieli.
7. Mi ne mislimo, da je pristojnost posameznih organov
oblasti stalna, nespremenljiva. Mi vodimo .kurz na nenehno
pribliievanje ljudske oblasti ljudskint mnokcam. DoloCanje
pristojnosti za posamezne posle je odvisno od objektivne na-
rave poslov, pa tudi od subjektivne sposobnosti ljudskih od-
horov, at lahko opravljajo ta all oni posel. Pray zaradi lega
se mokramo nenehoina bariti za politieno in strokovno dviganje
vseh nakh ljudskih odhorov, da hi lahko Cirri samostojneje
regevali iin iri krog vpraganj in opravliali am gire naloge.
Kolikor bolj bamo dosegali ta smoter, toliko manj ho pri pas
birokratizana, tohko cenergi bo nag upravni aparat. Ilkrati
Dam ho to omogoeilo, da kvalitativno zholjganio centralna
vodstva posaimeznih panog tako republigke kakor tudi zvezne
driavne uprave. Kolikor veC samostojnosti in iniciativnosti
bo spodaj, toliko kvalitetnejk in strokovno sposobneigi bodo
nak vodilni organi.
Takgna linija nage dr'iavne graditve popolnoma ustreza
fish perspektivi? ki sta jo dala za razvoj socialistiene driav-
nosh ie Marx in Engels. Po Engelsu ho treba avtoriteto driave
v bodoenosti, to je v socializmu, omentii na )?tiste meje, Id jih
bodo nujno doloeali proizvodni pogone.1 Razumljivo je, da
Engels tu ni upogteval zunanjepolitienih momentov, t. j. obstoj
agresivnega imperialistienega sveta, ki obstoji rpoleg socia-
.1istienega, vendar pa je v tem jasno podana smer razvoja
' ,Neue Zeit, str. 39, 1. 1913-1914.
Approvedlor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23: CIA-RbP83-00415R004700130001-4
socialistiene driave v smislu, da je treba nenehno yeeati
.samostojnost tistih osnovnih organizacijskih enot drIave, ki
so najbliie ljudstvu, jasno je podana linija, da je treba ome-
jevati intervencije drZave kot celote na tisti obseg, ki ga
doloeajo socialistieni proizvodni odnosi in potrebe vodstva
socialistienega gospodarstva.
8. Planiranje je izredna stila, ki zdruiuje celotni aneha-
nizem driavne oblasti. Naeclo -planiranja se uporablja v vsej
dejavnosti clriavne oblasti ? tako njenih izvrgeyalnih kakor
tudi yodstvenih organov. Enotni splognodriavni plan obsega
vse posamezne plane in zdruiuje na ta naein vsa prizadevanja
delovnih ljudi v graditvi
Neki ueeni profesorji v Sovjetski zvezi, kakor n. pr. Varga
i. dr, so sicer ern? na belem ugotovili ? ko so poprej kon-
statirali, da v ? clriavah ljudske demokracije iii socialistiene
ureditve ? da planiranje v teh flravah ni mogo6e. Toda pri
nas pozlia in obeuti nage planiranje vsak odrasel elovek itudi
v nabob zapugeenern ?kotieku driave. Razen toga bi ani te
profesorje, ki so zanikali mOinost planiranja v ljudsko-
demokratienih drIlavah, vljudno prosili, da bi nam "teoretieno4
pojasnili, kako je pray za pray to mogoee ? najprej zgraditi
socializem, potem gele planiratil ,Oe nam to pojasnijo, jian
bomo zelo hvaleni, ker nam izvrgevanje plana dela veasih
Amen-tame te77.ave. Toda mi smo stvar razumeli drugabe: treba
je za6eti planirati na temelju obstojeeili socialistienih eleraen-
toy in s pomoejo planiranja graditi socializem. Ker pa plain
izvrgujemo in postaja tudi socialistieni sektor C'edalje
moe-
-neji bo to vendarle dokaz,, da se tudi v deielah ljudske
demokracije lahko planira in da je le v glavah profesorjev
nekaj narobe.
V kalegne neumnosti lahko zabredejo ljuclje, ki so sicer
prepri6ani, da jian ? kar se -Hee marksizma-leninizma Sega
morje komaj do kolen!
Toda.mi slno vedeli ne le, da je planiranje mono, temvee
jidi nujno, kakor hitro smo stopili na pot likvidaeije kapi-
_ maa_in_graclitve socializma. Vemo, da brez planiranja ne
Lni-k-siar mogli zgraditi socialistienega sistema.
4. -V zvezi s tem je v prvi vrsti potrebna dobra in hitra
centralna evidenca in kontrola in poleg tega soliden organi-
zacijsko-instruktorski aparat, sposoben, da hitro posele vimes
in hitro pomaga, kjer koli se pojavljajo napake iii pomanjk-
Ijivosti. Mi smo v razvijanju evidence in kontrole dosegli
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004M0130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
velike uspehe, -to& izkorigeati te rezultate ? tega se naga
vodstva ge niso naueila. Niso e razumela, da to niso samo
postranska poraoina sredstva vodstva, temvee njibovo glavno
oro'ije. Brez dvoma se socialistieni sistem razvija tako, da se
bodo operativne funkcije eedalje bolj dekoncentrirale in
Cedalje bolj prehajale na organe, ki so innoiicam najbliIji;
centraliziral in spopolnjeval pa se bo sistem planiranja, evi-
dence, kontrole in organizacijskega in politienega instruiranja
kot glavnib sredstev splognega vodstva iz centra.
10. To, kar velja za posaraezne organe oblasti, to velja
v bistvu tudi za naein vodstva v gospodarstvu in administraciji.
Neposredni voditelj mora biti operativno samostojen in imeti
rtionost, da lahko on sam in njemu podrejeni kadri kakor
tudi delovni kolektiv razvijejo vsestransko iniciativnost. Cen-
tralni vodstveni aparat mora imeti tekoZo evidenco o nje-
govern delu in izpolnjevanju plana, mora ga kontrolirati pri
njegovem delu, in posredovati oziroma pomagati, kadar po-
kaieta evidenca in kontrola, da je to potrebno ? bodisi zaradi
odpravljanja napak in pomanjkljivosti, bodisi zaradi izbolj-
ganja dela sploh.
11. Treba je veeati osebno odgovornost, toda tie samo eno-
stransko. Voditelj mora biti osebno odgovoren za svoje dela,
in sicer tako vigjemu vodstvu kakor tudi tistim, ki v njih
imenu vodi doloeeno podjetje, ustanovo itd. Tudi In prib.aja
do birokratienega paeenja naeela osebne odgovornosti s pri-
zadevanjem, da bi se odpravila kontrola voditeljev od spodaj.
hi 1i po tej poti, hi veenli birokratizem in prepreoevali
moinost Airokega razvoja mnoliaae iniciative. Dejansko hi to
bil birokratieno administrativni naein vodstva, ki hi zelo za-
viral razvoj socialistiene graditve.
Ravno zaradi tega imajo delavski posveti, o katerih sem
govoril prej, zelo velik pomen za nadaljnje izpopolnjevanje
socialistiene metode gospodarskega vodstva. Mislim, da v dru-
gih socialistienih deiavah tudi temu vpraganju ne posveenjo
zadosti pozornosti in da zelo pogosto sankeionirajo ravno
birokratieno linijo glade metod vodstva.
12. Hkrati je treba naglasiti, da se mora v takgnem me-
hanizmu ljudske oblasti nenehoma utrjevati zakonitost in
notranja disciplina. Treba je zagotoViti brezpogojno spogto-
vanje zakonov in vseh zakonitih- pravic. Vsa naga clriavna
uprava sloni na zakonih. Ne smemo izdati nobene upravne
doloele, ki bi ne bila utemeljena z zakonom. Ljudska demo-
Approved(Por Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
kracija in giroko razvijanje ?samouprave nimata nobenega
opravka s kakrgno koli samovoljo in s kakrgnim koli krge-
njem ,discipline niti kar se tie oclnosov Hied posameznimi
organi niti pri izvajanju splognodriavnih planov all drugih
nalog, ki jih postavljajo vigji organi. Zakonitost in clisciplina
^ aparatu clriavne uprave, to je dvoje moenih sredstev za
utrjevanje celotnega driavnega sistema. Glede tega je pri nas
ge 1-tunago slabosti, zoper katere se je treba boriti.
13. In koneno, prinas ima vsak driayljan kakor tudi vsaka
driavna all druibena organizaeija v vsakem primeru pravico
pritoile na vigje organe. Ta deraokratiena pravica je siliao
vnbia in treba ji je posvetiti veliko vee pozornosti kakor
doslej. To pravico ,pogosto prentalo cenijo in pritoibe regujejo
Pogosto na hitro. Toda izkugnje kniejo, da so prito(ibe delovnih
1 judi yeeinoma upravieene. Pravilno regevanje teh pritoIb
potemtakem ni vain() mama zaradi tega, da se ustreie koristim
in pravicara driavljanov, naarvee zlasti zato, ker se s pravilnim
rekvanjem takih pritoffi stain? odpravljajo napake v driav-
nem aparatu in zboljguje vse njegovo dela. Pravica pritoibe
pot emtakem ni le moeno oro'ije drayljana, temvee pray tako
tudi oro'ije vigjega yodstva v borbi za izbollganje dela, ki ga
opravlja podrejeni aparat.
Omenil sem tukaj nekaj najvanejgih nael, po .katerih
se ravnamo pri graditvi nagega dr'inynega sistema. Seveda je
^ nagem sistemti ljudske demokracije"ge veliko pomanjklji-
vosti in napak. Deloma so te napake subjektivne narave,
ki jih je mogoee z vztrajno borbo hitro odpraviti, deloma
pa so posledica relativne nepopolnosti nage demokracije, ki je
posledica dejstva, da ge ne ivimo v razviti socialistieni
temvee v ogoreeni borbi z ostanki kapitalivma na mejah kapi-
talistienega sveta, katerega agenture v driavi se druEja z
ostanki domaee reakcije in s kominformovskimi frakcionagi
in diverzanti. Seveda je nujno, da se vsi ti faktorji kaIeja
^ razvoiti nage demokracije.
Ne &memo pozabiti, da je stopnja demokracije odvisna
^ slehernem obstojeeem razrednem dru6benem sistemu zlasti
od rno?gospodujoeega razreda, od njegove povezanosti z
annoicami, t& mo e pa je navsezadnje odyisna ad druIbeno
zgodovinske yloge tega razreda, t. j. ad tega, v kakgnem
odnosu je ta razred do drunenega napredka in od tega,
kolikor more v borbi za svoje lastne interese zadoyoljiti
doloeene interese drugih druibenih razredov. V borbi proti
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047050130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
fevdalizmu all proti ostankom fevdalizma je burioazija vse-
kakor podpirala interese kmetov in v nekem smislu tudi
-proletariata samega. Demokracija danagnjega kapitalistienega
Zahoda se v veliki men i opira na izkori!geanje kolonialnih,
odvisnih in zaostalih deiel na ,sploh, kar gospodujoei bun-
oaziji korumpirati cele druibene sloje in tudi dele
delavskega razreda. V kolikor pa teh momentov iii, zgublja
burioazija v svoji domaCi deieli oporo innoilic, se zapleta
v Zedalje hujge politiene krize in igee regitve v zatiranju
demokracije. Treba je samo pogledati, v katerih kapitalistie-
riih deielah se je mogla obdriati kolikor toliko resniena bur-
Zoazna demokracija, pa born? videli, da mora plaeati stroke
te demokracije neki drug narod, za katerega ni nobene bur-
ioazne ,demokracije.
Drugnee le pri delavskem razredu. V borbi za likvidacijo
izkorigeevalskega ra.zreda se hkrati bori za interese drugih
delovnih ijudi. Njegov interes, interes likvidacije razrednega
gospostva je v skladu z interesi drugih delovnih mnoiic, v prvi
vrsti delovnih kmetov, in to ne ,samo za doloCen eas in v
doloeenih mejah, temvee bistveno in trajno. In ravno to je
najtrdnejga osnova socialistiene demokracije, doslej najgirge
in najgloblje demokracije, ki jo pozna. zgodovina. Toda ta
demokracija seveda ge zdalee hi in ne more biti popolna
v svojem razvoju in napredku, ker je ge vedno oblika raz-
rednega gospostva, diktature proletariaita; najprej v odnosu
do odpora lastne burioazije in njenih inozemskili imperiali-
stienih zaveznikov in pomoenikov, potem pa proti inozena-
skemu imperializmu in njegovirn domaeim ogenturam. Take
agenture kot resnejga nevarnost so moine stun? na temelju ka-
pitalistienih ostankov v ekonorniki, pa -hub zaradi trdoiivih
ostankov kapitalizma in vobee reakcionarne preteklosti v zavesti
innoZe in zaradi moinih omahovanj posameznikov, ki se bodo
pojavljala, dokler bodo obstajale moenejge grupacije deiel, Id
aktivno delajo za unieenje au i slabljenje socializma oziroma
socialistie'nega napredka. Seveda delujejo vsi ti faktorji v so-
drZavah na relativno omejevanje demokracije.
Zdi se, da so kominformovski Aritikic nage Partije, ki so
na lahko zmago v slogu nekake ideologke bliskovite
vojne proti nagi Partiji, kratkomalo pozabili na tiste objek-
tiNne temelje socialistiene demokracije in glavne vire njene
moei. o katerih sem prej govoril. Nevarno drsee po strminah
idealizma in inegajoe svoje ielje ter svoje sholastiene kon-
Approved1(For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
strukcije z objektivuo stvarnostjo, so se seveda, tako kakor
, burioazija, znagli na ravni klevet proti nagi dr2avi,
so isto polomijo, kakrgno dolivlja bufinazija v borbi proti
? agovitentu socializmu, zdrknili so v nagi dfiavi na iste
protidemokratiene in kontrarevolucionarne postojanke, ma ka-
terih so se'znagli tudi ostanki notranje reakeije in kapitalizma.
Naga ljudska demokracija ni moena zato, ker vodimo
nekakgno propagando zanjo. Ni odvisna niti od mnenja takih
1.av-toritet, kakrgna je Informbiro, temvee od dejstva, da se
vsak dan v praksi milijonov nagih delovnih ljudi gradi stvar-
mast, ki ustreza interesom nagih delovnih mnoic, stvarnost,
^ kateri se ujemajo koristi delavskega razreda in koristi
dclovnih kmetov in drugih delovnih ljudi nage driave, skratka,
gradimo socializem in spopolnjujemo socialistie no demokracijo.
Smegno je e misliti, da o marksizmu-leninizmu sploh no
govorimo, s katerim nimajo take buene sholastiene gpekulacije
nieesar sorodnega, da bi bilo lahko s prazno klevetnigko pro-
pagando prepriCati delovne ljudi o neem, o Cemer Jim ob-
jektivno stanje, vsakdanja praksa in praktieni uspehi govore
povsem drugaCe. Proti enotnosti nanoic se je mogoee danes
boriti v nagi drh.vi samo na en paean: z borbo proti
? graditvi. In na to linijo so klevetniki hitro prigli. Danes
se povezujejo z ostanki kapitalizma, da hi gkodovali socia-
listienemu gospodarstvu, povezujejo se s kulagkimi elementi
^ borbi proti obdelovalnim zadrugam in se zdruiujejo z vsemi
mogoeimi domaeimi reakeionarnimi elcmenti ter s tujimi
agenturami v nagi dravi, da hi Cimbolj otei-
koeali nagim delovnint ljudem napore za socialistieno graditev.
Toda s tem so dosegli le natanko isto, kar dosegajo ie
nekaj let po .osvoboditvi kapitalistiene agenture: nakopavajo
? vse veCje sovragtvo delovnih matiiic in vedno globlje ne-
zaupanje v namene tistih, ki skupno s kapitalistieno reakcijo
ovirajo nage delovne ljudi pri njihovem ustvarjalnem socia-
listienem delu.
V. 0 VLOGI IN MOCI NASIH LJUDSKIH ODBOROV
Novi zakon o ljud_skih odborih vsebuje vsa omenjena
naeela graditve socialistiene drinve. Izmed njih so nekatera
moeneje razvita, clruga slabge. To je tudi razumljivo, ker
kale zakon predvsem nage sedanje stanje in nage sedanje
5* 67
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
mol,nasti. Nam pa, kakor sem'le prej rekel, niti v glavo ne
pade, da hi rekli, da je naga demokracija tako popolna,
da se ii no more niCesar oitati. Nasprotno, pri se popolinoma
zavedamo, (la pc:anent naga demokracija poleg vseh vcIikih
uspehov gele nerazvit za:Ootek fistib demokrati!Cnih odnosov,
liii bodo nastali v nagem drulbenem sisti mu todaj, .ko bo
popolnoma premagano izkorikanje :Clovekir po Moveku, ko
bodo- moCtneje razvite proizvajalne site v nagi dee1i in ko
bodo uniCeni vsi ostanki kapiiitalizma. Kali toga hadoCega
razvoja in telt bodoCih oblik pa so le v nagem sistornutindske
demokracije in Bak naloga je, da jih ? v ,skladu z objek-
vnirmi pogoji ? dalje rozvijamo.
l'rej ,sem ctmetril, da so videll klasiki morksizma-leninizma
v adnosu do krajovne samouprave enega izmod preizkusnih
kainnov za demokratizem raznih burloaznodernokratknih
Tohko jasneje se to pokaCie v pogojih sooialistiene
re volueije, ki je v pravem smisht ljudska revoluoilja in ki ne
more zmagrati, e ne ?dvigne nainfijih plasti lindstva iz teme
111 zaostatosti ter jih ne pretvori v neposrednega nosilea oblasti.
Zota fe treba v socializmu e bob vsestransko razvidati
kra-
jevile organo liuctske oblasti, ne pa manj. Socialistiena &lava
ni eentratistiena v smislu butloazne drlavc. kjer dr'li bur-
loazija oblast s torn, (la koncentrira v rokah eentralne oblasti
vso inoe &lave, s Umer dugi vpliv ljudskilh v
krajevnern anerilu. DemokratiCni eentralizoin soci:olistiene dr-
lave tomolji na demokratMno izraleni volji I j.ndstva, t. j.
delovnih nutolie, ku upravljajo eeloten drliavni nstroj. Zato
vsehuje :demokratieni centratizem, kakor sin? videli, tako
enotpast oblasti kakor podrejanje nijih organov vigjint, samo-
uprovnost linastya po vsakem posameznem orgarm ljndske
oblasii tor odgovarnost vsakoga takgnega 01"gaita fislini, ki so
ga izvoliirlii, oziroma tistim, ki jih prodstavlja. /Arlo visoka in
&dal je vigja stopnja sanicnipraviosti nagih lindskih odborov
v nabenern primeru ne rugi demokratienega centratizma, ki je
indno potroben, da hi dosegli maksimalne rezultato v raz-
viiapiu proizvajalnih nasprotno, ta samoupravnost ga ge
ut rjuje.
NatanCno pred trerrnii lett, t. j. maja 1946, je pogo, Ljudska
skupkina .sprejola zakon o ljudskih .adhorilt. To je bit prvi
zakan o ljudskih odborih, ki je bil isprejet v socialisti6nom
,svetu po drugi ,svelovni vojni. Kos:neje so druge soeiatistiZne
delete izdaj:ale svoje zakone v glavnem po vzoreu nagega
68
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
zak.ona o ljudskih ,odbo.rih. Obre.knjejo ,nas, da -so ..spre.vraeamo
v .1)-arioazito tepublik.o. Toda pray mi .sato zakonom
o ljudskih odborih dali zgled, kako se mora razvijati liudska
demokracija kot socialistiena .demokracija iii niti ,oden od
tistih, ki so prepis.ovali. nag Zakon o ljudiskih ,odborih ter g-a
prikrojili za svojo dce1.o, ni. p-res.egel .d.emokratizma toga
zakona. V kaki-Jr se v p.osameznih
toga zaikona, so .j.ih .opag.Cali samo v negativnem smislu ?
v ,amejevanja .samoup.rav.e in clajanja koncestil birokra,-
tieno ce.ntralistienim tenjam.
slueaj, CIa je pray naga rdi4ava dala po voini prvi
taken ,demo.kratieni. zakon: Nage ljudstvo le pre.iivelo takgno
revoluciio, ki Jo dvigniia politin.o zavost delovnili mInoic .n.a
izre.dno .vigino. Samo takke liudstvo ie lahko tako hitro nano
za. svojo .demokrati.Cno. oblast takgne .demokratiene .oblike,
kakor so so .pokazale v nagonri zakonu o ljudskih. lodborih.
Toda p.oleg vsega toga je tit& ,prvi zakon o ljudskih
odborih line1 nekate-re poithanikijivosti, zaradi katel9ih ga je
ivljenje,samo v rnnogih vpraganjih preseglo. Pozneigi razvoi
ljudskih .o.clborov je zlasfti glede .orgainizaciiskoga sistema prigel
vCasili pray v nasprotje z nekaterimi .predpisi, v .obstoioeem
zakonu o ljudskih
Taken razvoj je razumliiv. Prvi zako.n o Ijudskih odb.o.rih
smo .sprefeli todaj, ko se ie graditev socializma v nagi dceli
komaj za6ela. Sociali1tien sektor je. tedaj .obsegal v ,glavnem
samo veliko in srednio induistrijo, veletrgovino., banCnigtvo itd.,
me.cltem ko Jo bil pray .sektor lokaln.ega g.ospoklarstva v
glav-
neim ge kapitalisti6ni. Prvi zakon o ljudskih odborih je zato
pas-yeti" voe p.ozornosti regulatorni in kontrolni funkeiji ljud-
skih .o.db.o.rov; organizaeijski :sistem se ie zato v glavnem
p rila godi 1 .takim n alog am.
Kasneje pap je v nagi dcdli priglo do veRkiln sprememfr
v ,sodialnoekoriomaki ,strukturi, -ki jih v.si poznate. Socialisti6111
.sektor je prevladal fit& v 1.okalnem gosp.odarstvu in tr.g.ovini
ter se zaCel mo.eino giriti v kmetijst-vu; .seveda so month vsi
ti pojarvi temellito spremeniti metoi.le in v:sebine dela ljudskih
odborov. Po.stali so ,sedaj nepos-re.dni voditelit celotne gosp.o-
d.arske, kulturne in Isocialne graclitve na isvojeni podroeju ter
so delno izpolnjevali lastne plane, .delno pa zv.e.zn.e in re-
publigke.. Jasno je, da je bib o tre.ba zaZ.eti spreminjati brga-
iTizacijskc .oblike in da ie morala vloga ljudskih. .o.dbor.o.v
cdalje bolj rasti.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R00470130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Ne born govoril niti 0 zgodovini ljudskih odborov niti
ne born navajal gtevilk in drugih podatkov o njihovem delu
in nioi, ker hi mi to vzelo prevee Casa. Razen tega pa tudi
Vi pray dobro poznate delo in uspehe nagib ljudskih odborov
od osvoboditve dalje. 2e od prvega dneva so bili ljudski
odbori nosilei N'tSe oblasti. Kot organi oblasti so nastali
v julijskih dnevih 1941. leta, a ie septembra 1942. leta pie
toy. Tito o njih:
)?Niec ve'e Iii treba DolldarJati zaeasnega znafe'aja oblasti N005,
poudarjati je treba \100 kot organe oblasti ter kot kali in
osnovo bodoe'e ljudske oblasti.
Ti odbori so v resnici postali osnova. lz njih so v letih
1942 in 1943 zrasli vsi drugi organi ljudske oblasti nacio-
naLni in zvezni. Ostali so takgna osnova vsega naAega driav-
nega aparata tudi po vojni in so se kot taki e moeneje
Od svojega nastanka dalje so 1judski odbori kot organi
enotne driavne oblasti na svojem ozemlju izpolnjevali pse
splogno driaone naloge in izoajali ose ukrepe driaonega vod-
stoa. Brez izredne organizatorske vloge in brez vsestranske
iniciative ljudskih odborov Si nit misliti ne bi mogli velik:ih
uspehov, ki smo jih dosegli v povojni obnovi in socialistieni
graditvi deZele. V vsakodnev-nem delu in borbi so se ljudski
odbori politieno in idejno Cedalje bolj dvigali, hkrati pa je
eeclalje moeneje prihajala do izraza tudi njihova vloga v
socialistienem gospodarstvu.
Njihova gospodarska aktivnost se kaie zlasti v strukturi
njihovega proraeuna. Medtem ko je imel praraeun ljudskih
odborov v letu 1947 ie v glavnem administrativni znafeaj,
proraeuni ljudskih odborov v letu 1949 e jasno kaiejo pro-
raeune socialistienih krajevnih organov oblasti, pri katerih
pride do izraza predvsem akumulacija iz gospodarstva. Med-
tem ko je davek na promet od lokalne proizvodnje znagal
1947, leta 2.595,455.000 din, znaga v letu 1948 4.905,220.000 din,
t. j. udeleiba v celotnem davku na promet 1947. leta 8,8%,
1948. leta pa 9,5%; za lefo 1949 pa je ta davek preraeunan
na 5.664,000.000 din. Krediti za obratna isredstva lokalnih go-
spodarskih podjetij so znagali leta 1947 ? 3.937,821.000 din,
'eta 1948 ? 7.987,579.000 din, preraeunani za let? 1949 pa
11.168,359.000 din.
Narodnoosvobodilni odbori, kakor so se tedaj imenovali ljnd-
ski odbori.
Approvetffor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Skupno gtevilo lokalnih industrijskih podjetij je znaklo:
industrija v 1947 . .
!, ff v 1948 . .
. 1788 (brez Bosne in Hercegovine)
. 2534
dr. obrtnigtvo v 1947 . .
. 746
v 1948 . .
. 1818
trgovina v 1947 . .
. 6458
v 1949 . .
. 15.118
kar znak 41,3% trgovinskih obratov, medtem ko je gtevilo
zadru'inih znaklo v 1948. letu 17.052 au i 46%, gtevIlo proda-
jalnic ?druZbenih organizacij pa znaga 3557 au i 9,8%.
Skupna vrednost lokalne industrijske proizvodnje je, ra-
6unana v ?prodajni ceni proizvajalcev, znakla v 1948. letu
12.802,458.000 din, po planu za leto 1949 pa je po prodajnih
cenah proizvajalcev doloeenih 21.911,400.000 din,
Gospodarska aktivnost ljudskih odborov se pray tako
-inoeno izrnia v stavbarstvu. Gradbena podjetja ljud.skih od-
borov gradijo ne samo lokalne, iampak tudi zvezne in re-
publigke objekte. Kapaciteta gradbenih podjetij je v letu 1948
znagala nad 7 milijard dinarjev.
Jasno je, da pamenijo ljudski odbori kot taki veliko
mnoii6no olo, kjer se alio in vzgajajo za naloge socialistie'ne
graditve deset in desettisdei najboljgih predstavnikov nagega
delovnega ljudstva.
Danes je v FLRJ skupno 151313 ljudskih odboraikov
(brez oblastnih ljudskih odborov). Od tega je v 8104 krajevnih
ljudskih odborih 119.804 odbornikov, od tega nad 40.000 elanov
Partije. e dodamo ge ? ne da hi upogtevali zbore volivecv ?
stotine ittisoeev driavljanov, ki sodelujejo v komisijah, ,svetih,
aktivih itd. ? potem dobimo jasno predstavo o veliki vzgojni
vlogi nagega sistema ljudske oblasti.
Seveda je v vsem tem delu glavna opora ljudskih odborov
Ljudska fronta, ki pomeni zares novo in izredno pripravno
obliko za mnoiiCno neposredno sodelovanje nagih delovnih
ljudi v ?dri'avni uprayi ter za mnOiieno kontrolo nad njo.
To vise so zgovorni dokazi, da naga ljudska oblast ni
demagogka fraza ter da ni /judska samo na papirju, ampak
Judi v resnici.
Vsi ti podatki skupaj &yob jasno kaiejo, kakgno raz-
girjeno ylogo so dobili ljudski odbori v obdobju ,splogne
socialistiCne ofenzive v nagi cIete1i. DoseZeni rezultati so za-
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047061130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
htevali hkrati tudi spremembo zakona o ljudskih odborih.
Pokazalo se je, da je nujno potrebno eimprej odpraviti po-
manjkljivosti v obstojeCem zakonu o ljudskih odborih, da hi
se ti lahko eimbolj vsestransko razvijali.
Poleg tega, da je bilo treba odpraviti vse to poniaujk-
1ivosfi in slabosti starega zakona o ljudskih odborih, se je
moral seveda hkrati izraziti tudi napredek, ki je hdl dose'ien
v dosedanjem razvoju nage ljudske clemokracije. Nag novi
zakon o ljudskih.odbarih je lizraz vseh teh momentov. Novi
zakon spravlja v sklad predpise z obstojeeim stanjem, poleg
toga pa popravlja napako, ki je bila znaeilna za prvi zakon,
namree, da ,je preostro predpisoval organizacijske oblike ljud-
skih odborov. Novi zakon daje samo splogna naeela in okvir
organizaeijskega sistema ljudskih odborov, v tem okviru pa
je moien nadaljnji organizacijski razvoj. Vsi vemo, da nagi
ljudski odbori kakor sploh vse organizacijske oblike nage
oblasti niso in ne smejo biti kakgne veCne resnice ali statiene
oblike. To so iv organizem, ki se spreminja vzporedno s spre-
membami v nagi drunenoekonomski strukturi, z razvojem
socializma, s krepitvijo druibenth proizvajalnih sil in dvi-
ganjem druibene zavesti
Opozoriti jet treba na nekaj osnovaih znaeilnosti toga
zakona o ljudskih odborih.
VI. ZNACILNOSTI NOVEGA ZAKONA 0 I,JUDSKIII ODBORII-1
Oba, stari novi zakon predvsem poudarjata, da so
ljudski odbori najvigji organi dfiavne oblasti na podroeju
svoje administrativno-,teritorialne enote in da so jint podrejetti
vsi organi driavne uprave na njihovem podroeju, razen izjem,
doloCenih v zakonu. V novern zakonu to formulacijo ge bolj
okrepi in konkretizira dodatek, da so ljudski odbori ne samo
najvigji organi ljudske oblasti na svojem podroeju, temvee
kat taki tudi edini, t. j., poleg njih ne morejo obstajati
kakgni drugi organi dr&vne oblasti, ki hi z njimi ljudski
odbori delili oblast na svojem podraju. Zakon hoee s tern
predvsera poudariti, da je vsa oblast osredotoeena v ljudskih
odborih in da poleg rnjih ne mOrejo bitit, reeimo, takgni organi
centralne driavne, kakor so na primer: naeclniki, prefekti,
guvernerii, veliki upani itd. v drugih dek.elah. Enotnost
oblasti je s tem ge moeneje poudarjena.
Approvai For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Zakon dopubea v neki men i izjemo, ko dovaljuje zveznim
in republibkim ministrstvom, da imajo lahko na padroeju
ljudskih odborov na ,osnovi zakona za doloCene upravne naloge
svoje upravne organe pod svojim nepasrednina vodstvom. Toda
te izjeme se lahko, kakor sem e omenil, doloeajo 8am? z
zakonom, poleg tega pa se nan.abajg SaMO na doloeene upravne
naloge in paste, ki jih v danabnjih pogojih ljudski odbori ne
marejo zadovoljivo opravljati au i pa kjer narava Istvari sama
zahteva popolno centrahzirano vodstvo. Danes imajo takbne
specialne upravne organe na podroeju ljudskih odborov sa-
mo Uprava driavne varnosti ministrstva za notranje zadeve
(mediem ko druge page iz resorja za notranje zadeve oprav-
ljajo ljudski odbori po svojem poverjenibtvu za notranje
zadeve), ministrstvo za narodno obrambo, zvezni statistieni
urad in socialno zavarovanje. e to jasno kae, da te izjeme
niti najmanj ne zadevajo samoupravnosti ljudstva administra-
tivno-teritariabre emote, teinvee Jo samo varujejo in omogoeajo
pravilno splobno vodstvo vibjih organov dravne .oblesti.
Ceoitno je foirej, da so ljudski odbori neokrnjeni enotni
organi cirsiavne oblasti na podroeju svoje adaninistrativno-
teritorialne enote in da ti odhori neposredito vodijo oziroma
kontrolirajo v okviru pravic, ki jib imajo po zakonu, celotno
driavno upravo ter njena podjetja in ustanove na svojem
ozemlju. Kat taki opravljaja ljudski odbori na svojem pod-
roeju tako posle iz svojega lokalnega obmoeja kakor tub&
posle iz ,splobno republibkega in zveznega obrnoeja. Pray v tem
dejstvu se najoeirtneje izraia enotnast .oblasti.
Tudi v dosedanjem zakonu je bib o trdno postavljeno
nakelo, da temeljijo odnosi med viblirni in nikimi organi
driavne oblasti na medsebojniih pravicah, ki jili doloea zakon,
in da potemtakem niji organi clr'iavne oblasti niso samo
administrativni izvrilui aparat vibjim organorn, eeprav so tem
podrejeni. V fern smislu je e dosedanji zakon tad za tern,
da se doloei pristojnost ljudskih odborov .kot njihova pravica
in njihova dolinost. Novi zakon je e1 glede tega be dalje,
s eimer je be moeneje utrdil ljudske odbore kot nasilce
popolne ljudske oblasti ter je s tem zadal be en udarec biro-
kratienim tethijam.
Mi ?smo se protli birokratienim tehrjam vedno borili, ken
so nam nage la.stne izkuibrije in izkubnje v drugih socialistienih
deielah poka7ale, da v6dijo takbne teinje do tega, da se
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004'760130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
upravni aparat loci od predstavnigkih organov oblasti: pri
tem bi se zadnji timpremenill samo v administrativne izvrge-
valce vigjih upravnih organov, lokalni organi driavne oblasti
pa hi v takih pogojih postali v resnici samo mitingi, kjer hi
imeli propagandne govore. Pray iz teh razlogov sub o se vedno
borili proti teinjam, da hi -zvezni in republigki upravni organi
ustanavl,jali svoje lastne upravne organe pri ljudskih odborih,
razen v tistih primerih, kjer to dejansko zahteva narava dela.
Poleg tega smo vedno teiii za tern, da se ljudskim odharom
6111 bob nataneno doloei pristojnost, v kateri ? v okviru
plana in navodil vigjih organov ? samostojno opravljajo
svoje posle, kamor se lira a:parat vigjih organov oblasti ne---
more vmegavati, razen v mejah tistih pravic, ki jib vikjim
organom daje zakon. Brez takgnega jamstva hi postala samo-
uprava ljudstva v lokalnem merilu samo prazna fraza, biro-
kratizem pa hi spodkopal vsak razvoj ustvarjaine iniciative
mnaiic.
Zakon nadalje doloea, da vodijo ljudski odbori kat pred-
starni0ljega organa
kakor fu di kontrolo predstavnikov ljudstva v ljudskem odboru
administrativno-teritorialne enote nad ukrcpi vigjih dthivnih
organov, ki jih na njihovem podroeju izvaja njihov izvriIni
in upravni aparat. Taken :sistem daje nedvomno -do sedaj
najpopolnejgo sintezo nujne centralizacije v drIavnem nteha-
nizmu ljudske oblasti kakor tudi samouprave ljudstva. Vsaka
krgitev takgne ginteze badisi v eni bodisi v drugi smeri ?
mora neizbeino privesti do ovir v razvoju socialistiene demo-
kracije au i v smeri oslabitve centralizma. kar hi razmahnilo
lokalni partikularizem, povzroeilo gkodijivo razkosanost in
oslabitev splognih gospodarskih naporov in napredka v deieli,
au i pa v sineri oslabitve demokratizma in samoupravrtosti
ljudstva ? tako da hi krepila birokratizem in advojila biro-
Approved Fr Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
kratieni aparat .od ljudstva ? kar spet vodi .v zaviranje
zocialistienega razvoja.
Zlasti je treba poudariti, da doloCa nag zakon o ljudskih
?iadborih, da vodijo posamezne panoge drZa.vne uprave pover-
jeniki izvigilnega odbora, ki jih postavlja izvrgilni odbor 'sam
,svoje _srede, izjemoma pa je dovoljeno, da lahko samo za
poverjenika za notranje zacleve izvrgani odbor imenuje tudi
-osebo, ki ni Clan ljudskega odbora. Jasno pa je, da bock takgni
primeri zelo redki. Vs i poverjeniki so za svoje delo odgovorni
neposredno izvrgianemu odboru svojega ljudskega odbora, pray
-tako pa povorjeniku vigjega izvrgilnega odbora oziroma resor-
nemu ministru ljudske republike. Poverje-nik vodi tako oprav-
tanje .poslov svojega ljudskega odbora kakor tudi opravljanje
poslov iz pristojnosti vigjega ljudskega odbora oziroma
mini-
atrstva Na ta naelin je v nagih odborih najdosledneje izvocieno
vatino naeelo socialistiene demokracije ? da ljudstvo nepo-
sredno voli in zamenjuje vodilne usluZbence. V vigjih organih
4rZavne oblasti so od Casa do Casa nastajale birokiratiene
tank, da hi poverjenigtva ljudskih ,odborov spremenili v
.navadne lizvrgilne oddelke nainisirstev za posamezne acimini-
,strativuo-teritorialne enote. S tem izvrgani odbor dejansko ne
bi bil vee izvrgani organ ljudskega odbora, temu pa hi bila
,dejansko vzeta vsaka oblast. Teh te'ieinj pa nisnao samo
-odpravili, ternvee smo ge bolj dvignili vlogo izvrgilnega odbora
s tem, da njegovi elani dejansko neposredno vodijo posamozne
-panoge deiavne uprave in odgovarjajo tako izvrgilnemu odboru
svojega ljuciskega odbora sploh in po Diem ljudstvu admini-
strativno-teritorialne enote kakor tudi vigjeniu organu dravne
uprave, kar zagotavlja strokovno vodstvo in stain? ,kontrolo
vigjih organov inad posameznimi poverjenigtvi. Nedvomno je
to velika demokratiena pridobitev nage revolucije in obenem.
-ponovna praktiena potrditev, da je pravilno naCelo, ki ga je
glede razvoja socialistiene ,demokracije doloCil Marx v zvezi
s arisko komuno.
Konen? je ge treba ponclariti, da doloCa zakon celo vrsto
oblik zaneposredno sodelovanje ljudskih mnaic v delu orga-
nov ljudskih ,odborov, kakor so na primer: zbori volivcev,
.sveti, razne komisije, ,sodelovanje v naertni .in kontrolni komi-
v ljudski inspekeiji, sodelovanje v strokovnih svetih pri
posameznih poverjenikvih itd.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047a130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Organizacijska struktura ljutiskih odborov
(deck organizacijske strakture ljudskih odhorov so v
11()Yem zakonn tele osnovne spremendic:
1. I NI onavljajo se ,oblastni ljudski ,odhari v vseh ijiiilskiFi
repithlikah razor), v serni gori iii Avtonomni pokrajini Yojvo-
dini. Dolan jo se njihova pristojnost in ojihove .pravice do
riiijih ljudskih adhorov. Patrebo, da se ustanovijo ohlastrn
ljudski odbori, so pokozali razlogi, o ,katerih ,som pre' govoril.
Pokier je bila naloga ljudskega odbora preteZno regulatorna,
sono se lahko zadovoljili &Imo z obstojem okrajnih in kraeviifli
ljudskih odborav. Sedaj pa, ko so litidaki odbori dobili veli-
kanske naloge, da neposredno vadijo gospodarstvo, zlosti pa
socialistiMio graditev na vasi, je postalo nentagoe, (la hi \dodo,
ljudakih republik lahko zadovoliivo vodile neposredno okralne-
!judske odhore, a tudi ti sami ne hi mogli regovati vseh ;nalog.
Zato sin? prej na pobudo CK KPJ :sprojeli nkaz Prozidija
Ljudake skupgane FLRJ, s katerim ,smo neposredno zdeeli
priprave za ustanoviter ohlastnih ljudskih odborov.
2. Pri dololanju organizaciiskih oblik upravnega aporata
judskega odbora novi zakon no gre v podrahnosti, ne dolo6a
kankrelr,e slieme to organizaeijc, kakor io. to kilo v dosed anj em
zokonu, rtemveC daje samo splogne .okvire in na&da. Doloeene
so Sk-1 MO osnovne obhike, kakar: poverjenigiva, uprove, oddelki,
odseki, grupe., ,sveti, komisije, direkcije. a tem, da bodo vlade
ljudskih republik dajale navadila za njihovo, konkretno upo-
rabo, ljudski adbari sand pa hado s svojimi statuti, v soglasju
z organi, postavljali kankretna organizacijo svojega
irpravnega oparata. Dosedanje izkugnje so nom pokazale, da
ui provilmi z zakonont doloenti fieke ustaljene organizaciiske
sheine, ne sumo zato, iker so mod posamoznimi okraji in
oblast ori velikanake razlike, ki zakevajo tudi railiceno uporabo
organizacijskih oblik, temveC. tudi zato, ker se mora z nadalj-
njimi uspehi v graditvi v bistvu spremeniti tudi
organizaeijaka ,struktura aparata ljudskego odbara.
Nan-lest? iprejgnjih oddelkav v izvrgilnein odbarn se
ustailavljajo poverjenigtva, ki jim nireeluje poverjenik,
izvlq.-dinega odbora, to je voljeni predstavnik ljudstva. Z usta-
novitvijo poverjenikev je go bolj .poudarjeno okrepljeno
vodstvo posameznih pa:nog lokidne (lr'iavne nprave ter utrjeno
noCelo? postavljeno c v narodnoosvohodilni barbi in utrjeno
v dosedonjem zakonu posamezne panage lokalne dr'iavne
Approvedfor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
nprave vodijo od ljudstva izvoljeni predstavniki. S tern je sge
moeneje pondarjen clemokratizem nagega sistema ljudske
oblasti.
4. Ponumbna sprememba v 110VC11/ zakonn je to., da je
resor za notranje zadeve vkljueen pod vodstvo ljudskega
.odbora. Nedvomno je to ge ,en rosen korak dalje v poglabljanju
clemokratizma v ,sistemu ljudske oblasti. Ta vkljureitev je
poslediea politiene tardily? ljudskih odborov kot organov
dOlave delovnega ljndstva.
Status poverjenikov za notranjo ziadeve se v ton? raz-
likuje cd statusa ,drugth ,poverjenikov, ki jih &Ikea izvrktni
odbor, da mora poverjenika za notranje zadeve imenovati
,oclhor v soglasju ministroin za notranje zadeve.
Takla izjeana od pravila je potrebna zaradi ini veeje enot-
nosti -to ki nikdar Iii saino lokalnega znaeaja in ki
Tamil tega zahteva ,strolcovno sposobne poverjenike. Vendar
pa ,odgovarja poverjenik za notranje zadeve tako ministru za
notranje zadeve kakor tudi svojernu izvrgilnemu odboru.
5. Zakon dolaa, da se. znotraj posameznih poverjenigtev
lahko ustanaryliajo Isektorji, uprave, ,oddelki, biroji, grupe,
clirekeijo if d. Na ta naein je meoneje poudarjena osaanosvojitev
posameznih panog lokalne driavne uprave znotraj aparata
ijudskega odbora, hkrati pa se .omogoea boljge vertikalno po-
vezovanje poverjenikev s poverjenigtvona vigjega ljudskega
odbora in aninistristvoni.
6. Novi predlog zakona doptigea, da se formirajo, poverje-
nigtva, kjer se pokaZ'e ,potreba, tudi pri krajevnib in mestnih
ljuciskih odborih v sestavu.okraja. Dosedanje enako postav-
banjo organizacijskih ,oblik za vse? krajevne ljudske odbore
ne ustreza s,tvarni raznovrstnosti, ki, io, jinni? posamezni kra-
jevni in. mestni ljudski ,odbori v nagi driavi glede svojilh nalog
in vloge.
Gosp,odarska dejavnost ljudskil ,odborov
Novi predlog zakona kafile v prinneri s starim zakonom
veliko pornembnejgo in moenejki vlogo. ljudskega ,odbora v
sociabri, gospodarski,. in ikulturni graditvi svojega ,podroeja.
Zakon pravi, da vrodijo ljudski odbori gospodarsko, socialito
in kulturno, graditev svojega. podroeja. To pomeni, da morajo
ti ,odbori maksimaino razvijati proizvajalne site na svojem
podraju in naertno ,dvigati ,socialni in kulturni standard
77
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
svojih driavljanov. Nagi ljudski odbori potemtakem nimajo
samo nekih omejenih nalog na podraju komunalnih zadev,
skrbi za ljudsko zdravje itci. kakor lokalni samoupravni or-
gani v driavah buroazne demokracije, temveeso nosilei polne
oblasti in voditelji celotne druZ"bene graditve na svojem pod-
roeju ? bodisi v .okviru svojega lastnega lokalnega obmoeja,
kjer saanostojno postavljajo in izvajajo postavljene naloge,
bodisi v okviru zadev splognega obmoeja, kjer izpolnjujejo
splogne italoge pc navodilih in direktivah vikjih -organov
oblasti. V prvem in v drugem primeru so ljudski odbori ne-
posredni voditelji v delu ce,lotnega upravrrega aparata na
svojem podroeju, razen izjem, ki jih zakon izrecno
Glede Ina to imajo ljudski odbori .svoj proraeun in svoj
plan, ki je sestavni del splognega dnavnega plana, ter je
8 tem zagotovljena tako enothost nagega gospodarstva kakor
tudi samostojna gospodarska iniciativa posameznih ljudskih
odborov.
Predlog zakona je npokeval velikanski civig gospodarske
aktivnosti ljudskih odborov, o kateri sem prej govoril, in je,
v primeri s starim zakonom vnesel -doloCene spremembe. Te-
spremembe so izraz dejanske krepitve lokalnega gospodarstva,
nadaljnjega utrjevanja ekonornske osnove ljudskih odborov
in s tem tudi krepitve lokalne ljudske samouprave. Te spre-
membe so v glavnem naslednje:
1. ,predpisi o ekonomski osnovi ljudskih odborov so v
zakonu loeeni v poseben oddelek, da hi hila tako moeneje
poudarjena njihova vainost v graditvi ljuctske oblasti;
2. doloeeno je, da imajo krajevni in mestni ljudski odbori
prvenstveno pravico pri upravljanju zemljiAe in zgradb;
3. poleg prarvice na proraenn je dolcoona tudi pravica raz-
polaganja z davAeinami kakor tudi razpolaganja ? v okviru
sploAnih zakonskih predpisov ? z dobieki gospodarskih pod-
jetij, ki jib upravljajo ljudski .odbori.
4. doloilena je pravica ljudskih .odborov, da lahko iz svojih
sredstev ustanovijo svoja gospodarska podjetja vseh panog in
da lahko doloei iizjeme za fa ,podjetja samo ukaz preziclija
ljudske skupgine ljudske republike oziroma za krajevne
ljudske odbore odloeba oblastnega ljudskega odbora;
5. pri doloeanju pristojnosti ljudskih odborov so konkret-
neje doloeene pravice ljudskih odborov, ki zagotavljajo vse-
stranski razvoj njihove gospodarske iniciative; take pravice
co Ha primer: razpolaganje z dohodki iz splogno ljudske,
Approved or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
?
imovine, ki jo upravljajo, razdeljevanje .osnovnih sredstev
njihovih podjetij, reguliranje lokalne gospodarske aktivnosti
itd. Te pravice Jim lahko ispromeni samo zakon.
Ceprav vsebuje v glavnem te 'pravice tudi .star zakon, so.
vender v novem zakonu ,konkretno izdelane in zagotavljajo
ljudskernu odboru Istalno krepitev njegove ekonomske baze.
.orgartizacijskem pogledu na sektorju .gospodarstva zakon
ne gre vpodrobnosti in prepuka ljudskim odborom in ljudskirri
republikam, da doloCajo konkretne organizacijske ?Mike.
Na splogno vzeto je novi .predlog zakona o ljudskih odborih
izraz dosaenih rezultatov v lokalnern gospodarstvu in .o.dpira
perspektive za njegov. nadaljnji razvoj.
Doloeanje pristojnosti
Posebno vaino je,, da novi zakon nataneneje doloea pri-
stojnost ljudskih odborov. Samoupravnosti lokalnih organov
v bistvu sploh ne hi bilo, ee hi bilo prepukeno .samo vigjim
upravnim organom, da doloCajo njihovo pristojnost. Magi
ljudski odbori so ge med vain?, ko ni bib nobenih natanenejiih
prcdpisov o pristojnosti, !samostojno opravljali ,svoje naloge;
pokazali so, da so sposobni, da labko oh stalni p.omoei vigjih
organov samostojno .opravljajo postavljene naloge. Upogteva-
joe takgne izkugnje smo e v starem zakonu o ljudskih .odborih
teilli za tem, da elm nataneneje doloCimo pristojnost ljudskih
odborov, ki lahko v njihovem okviru samostojno izpolnjujejo
svoje naloge, seveda pod splognim vodstvom in kontrolo vigjih
organov. 2e staid zakon je postavil nakelo, da pomeni doloeena
pristojnost pravieo in dolinost ljudskih odborov, opravljati
doloCene posle ter se potemtakem ta pristojnost lahko doloea
in spreminja samo z zakonom. To naeelo je obdra1 tudi novi
zakon, toda v oblikah, do katerih Ismo prigli rim podlagi nagih
dasedanjih izkugenj.
Izhodigee novega predloga zakona pri doloeanju pristoj-
nosti so bila n.aslednja naeela:
1. Posle ljudskega odbora lahko delimo na posle splognega
obmoeja in posle lokalnega obinoCja. Posli splognega obmoeja
so tisti, ki imajo splogen znaeaj, eeprav se vrgijo v lokalnem
mcrilu, ker zagotavijajo splogno funkcioniranje dr'2avne uprave
au i izpolnitev splogno dr'Zavnega gospodarskega plana. Taki
posh i so na primer: vodcnje matienih knjig, ki: je z njihovo.
parnoejo zagotovljena vrsta splano d.ravnih nalog (rekruta-
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R00477900130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
cija, polit.ika populacije itd.), ali posh za dvig kmetijstva, ki
pomenijo mega izmed najvaineigih pogojev za splogno driavno
politiko v prehrani prebivalstva itd. V teh poslih prihaja
popolnoma naravno podrejenost ljudskih odborov vigjim orga-
nom ljudske oblasti in driavne uprave mnogo bolj do izraza.
Te posle opravljajo ljudski odbori na podlagi uaredb in
poclrobno izdelanih navodil vigjiih organov, eeprav hnajo tudi
v teh poshh moinost, da razvijajo giroko iniciativo. Novi zakon
teh poslckv ne doloen, pa e pa jih doloenjo predpisi vigjih dri'av-
nih organov, k regulirajo izvajanje omenjenih splognih taalog.
Na drugi strani pa skuga zakon eimbolj nartaneno doloeiti
posle lokalnega obmoCja, ki so prvenstvenega pornena za
lokalno gospodarsko, socialno in kulturno graditev. V teh
poslih daje zakon ljudskim odborom najveejo samostojnost ter
ails? odvisni od neposrednih sklepov in navodil posameznih
ministrstev. Demokratieni cetralizem pa tudi v teh vpraganjih
zagatavljajo naeelno vigje vodstvo, splogno drZavni plan in
kontrola.
2. lzhajajoe iz tokgne razdelifve poslov je predlog zakona
tell za tem, da se za vsako stopnjo ljudskih odborov .eimbolj
nataneno doloCijo posh lokalnega ohnao6ja, da hi se tako
utrchla samostojnost vsakega posameznega ljtniskeg-a odhora.
Santo z zakonom je mogoee spremeuiti au doloeiti love posle
lokalnega ohmoeja. Na ta naein so odnosi med posameznimi
dr'iavnirai orgarni postavljeni annogo bob doloeno, kar ne-
dvonano pomeni prispevek h krepitvi nagega dr'invnega aparata,
k horhi proti birokratizmu in k razvijanju veCje iniciative
od spodaj.
3. Novi zakon je tudi toeneje definiral, kakgne pravice in
dolinosti imajo ljudski odbori v postih, za katere 90 pristojni.
Zakon .pravi, da imajo ljudski odhori pravice in doanosti
izdajati splogno ohvezne predpise (odloke), izdajati na-
redbe, n.avodila in sklepe, organizirati podjetja in usta-
nove, izdajati administrativno-organizacijske in operativne
ukrepe, zagotavljati materialn.a in finane'na sredstva v go-
spodarskem piano in proraennu ter pri tern zagotavljati
pravilno uporabo zakona (a len 26).
To so izredno giroke pravice lokalnih organov ljudske
oblasti for so v re,snici pravi izraz demokratizma in resniene
1 judske samooprave.
Approved Vor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
4. V skladu z zgaraj ,omenjenim. 'naelom doinea zakon, da
lahko ljudski odbari, v poslih lokalnega obmaCja, k jib v
glavnem dolaa ta zakon, .sprejemajo predpise in izclajajo
ukrepe po svoji lastni iiiiciativii, ne da bi ?aii, da hi bib
prej sprejeti zvezni in republigki splogni predpisi. Ta odredba
bo ge bolj razvila iniciativo, zlasti pi vigjih ljudskili odhorih,
da bodo ? bolj aktivno urejali lakalne ,odnose in razVijali
vise lokalne vire za gospodarski, socialni in kulturni dvig
svojega podro6ja. Seveda s tern nti odyzeta niti zveznim niti
republigkim organom pravica, da ? zaradi doloCanja razvojne
smeri lokalne dejavnosti? z zakonom regulirajo kakrgno kali
dejavnost iz lokalne pristojnosti.
5. Zakon je ? v glavnem po istih nae1ih kakar closedanji
zakon formuliral pristajnost vigjih ljudskih odborov v
odnosu do najih, je pa mnoga naCela jasneje postavil. Na
drugi strani je zakon naC'elno postavil, katere pravice in dolsi-
nosti imajo vigji ljudski odbori in republigki organi do ljud-
odborov. Ti
vrgijo ;splogno vodstvo nad delom niJih ljudskih odbarov,
izdajajo splogne predpise za enotno uresnieevanje njihove
dejavnosti, dajejo navadila in smernice za uresniZevanje
.njihovili.nalog, jim nudijo ?organizaeijsko in strokovno
pontaC ter pomoe v razporejanju in dviganju kadrov,
vrgijo nadzorstvo nad zakonitostio njihavega dela ter
jim pomagajo, da razvijajo svojo lastno iniciativo in v
polni men i uresnienjeja svoje v zakonn dolooene praviee
(61en
Razen toga firedlog zakana jasno doloea, da so niji organi
drLavne uprave odgovorni vigjin1 organom po tako imenovani
vertikalni Zakon nadalje po niacin clasedanjega za-
kona ? formulira pravice vigjih organov, da razveljavljajo
oziroma ustavljajo akte najih organov.
Odredbe o pristojnosti, .ki jib daje ta zakonski predlog,
so moan prispevek k zgraditvi lokalnih ,arganav nage sada-
stiene driave.
Temu je treba dodati, da lokalno obanoele, ki ga tudi ta
zakon formulira, nikakor ni nespremenljiva kategorija. Nobe-
? noga dvoina ni, da se ha to tako imenovano lokalno obinooje
stalno razgirjalo in da bo'gel razvoj kasneje sploh v tej smeri,
? da ho izginjala razlika med isplognim in lakalnim ohmoejem.
Do teh sprememb ho na eni strani privedel razvoj proiz-va-
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047&130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
jalnill sit v nagi dravi, nadrugi,strani pa dvig strokovne
kvalitetelnagth ljudskih odborov. 1obenega dvorna ni, da imajo
lahko nail ljudski odbori tako giroko pristojnost pray zaradi
tega, ker so se za take naloge usposobili med vain?, ziasti
pa po vojni. Ti rezultati pa so nam clokazali, da lahko nagim
judskim ,odborom izroCamo v samostojno voclstvo tern Airgi
krog poslov ? ian bolj se. usposabljajo.
Z delitvijo poslov na posle splognega iii tokalnega ohnmeja
pa nismo zapactli v ,staro burioazno teorijo o sarnoupravnih
iii prenesenih poslih.
Nasprotno, v vsern ,sistemn ljudske oblasti se jasno kdie
naCelo, da so ljudski odbori enotni organi dravne oblasti,
da v njih ni dveh narav: narave samoupravnih in narave
driavnih organov, ker-so organi dfiavne oblasti, zgrajeni na
inteelu ,samoupravnosti, sistem driavne oblasti pa v pogojih
nage ljudske demokracije iii nie drugega kakor sistem zdru-
ievanja samoupravnih organov v. enotno driavno oblast.
VII. NADALJNJE NALOGE ZA UTRDITEV LJUDSKIII ODBOROV
Vpraganje nadaljnjega razvoja in utrditve ljudskih od-
borov seveda ni samo stvar tega zakona. Nasprot no, da hi
lahko ta zakon popolnoma izvedli ? ne samo v besedi, ampak
tudi v duhu ? bodo morali nagi vodilni draviii organi, pred-
warn pa organizacije Komunistiene partije in Ljudske fronte
eimbolj organizacijsko in poktieno pomagati v borbi za utr-
ditev ljudskih odborov. V zvezi s tem se born in omejil na
nekaj najaktualnejgih nalog.
1. Predvsem je nujno potrebno, da v flm krajgem easu
utrdimo oblastne ljudske odbore, ker so ti (lanes osnovni
vzvod za nadaljnjo graditev aparata nagih ljudskilt odborov
iii nagega (Wavnega aparata sploh.
ee ne ustvarirno in utrdimo oblastnih ljudskih odborov,
si niti misliti ne moreimo nadaljnje dekoncentracije opera-
tivnih poslov, dekoncentracije, !ki je nujno potrelma zato, da
hi bolje in hitreje funkeioniral ves nag driavni aparat in
da hi vzgajali nage kadre za sam.ostojno regevanje poslov,
kakor tudi zato, da hi izboljgali delo republigkik in zveznila
vodilnih organov.
Popolnoma odvee din neupravieen je strati, ki se knie pri
nekaterih ministrstvih, da hi se s prenrrestitvijo dela kadrov
iz ministrstva v oblastne ljudske odbore iii s prenosom vrste
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23.: CIA-RDP83-00415R004700130001-4
po'slov iz closeclanje pristojnosti Ministrstev na oblastne
ijud-
ske odbore ,aslabil republigki vodilni organ. Nasprohno, pray
to jih bo osvobodilo ,adveenih poslav in jim omagaeilo, da
bodo posvetili vee pozarnosti izpopolnjevanju metod vadstva.
2. Treba je e narecliti ,kontec veenim novim delitvam
administrativno-teritorialnih. enot. Papolnama je jasno, da so
bile v zaeeiku pogoste izpremembe neizogihne, ker nismo mogli
takaj naiti v .vseh primerili najpravilnejgo regitev. Ne smemo
pa pozabiti, da vnaga vsaka sprememba nered v dela izvrgil-
nega in upravnega aparata ter otauje njegava strokovno
usposabljanje. dais je 4sedaj, ko ,smo si vendar pridobili dovolj
izkugenj, da utrdimo izvrgeno razdelitev, anorebitne nave
izpremembe pa naredimo ,samo v primeru, kjer hi bile zares
potrebno in po zreli analizi konkretnih pogojev.
3. Treba se je odloena boriti za stabilizaeijo aparata ljud-
skih odborov, v glavnem na tpodlagi reorganizacijske sheme,
ki jo je lath izdala zvezna vlaida. Ta ,shema ni obvezen reeept
za vsak ,ljudski odbor, daje namree samo splagne ok-vire,
-frokonkretno organizaeiia pa je treba izvesti glede na pogoje
vsakega ljudskega adhara. Kadar pa govorinao o konkretuih
'et?f;Olgoltih, ne mislimo samo na razliko med kmetijskimi in
industrijskimi ipokrajinami, bogatimi raivninarni all hribovitimi
kraji itd., temvee tucli na subjektivne pogoje: na razpoloiljive
kadre, na kulturno stopnjo teh pokrajin, na stopnjo pisme-
nosti, na splogni strokovni in politionti nivo vadilnih ljudi itd.
Dalje Jo troba upogtevati, da moramo dames tudi v postavljenih
okvirnih shemah narediti nekaj popravkov, ki pa jib tukaj
ne born nagteval, ker niso_naeelnega, temvee tehnienO-organi-
zaoijskega pomena. V ta namen se moramo lotiti in resno
izdelati statut ljudskih ,odborov, likrati pa doloeiti sistemi-
zaeijo sluibenih inest v njihovent atparatu. Oblaistni ljudski
odbori in komitejti za zgraditev ljudske oblasti morajo so-
clelovati ,pri tizdelavi statuta vsakega posameznega ljudskega
odbora ter pamagati ljudskenan .-Idhartt, da se ha znagel v
svojih nalogah ter utrdil in najwavilnele organiziral svoj
aparat. Same oh sebi je razumljivo, (la dunes ge ne moremo
thsesti vsch potrebnith meat v aparatu ljudskih odborov, naj-
eaee pa ge ni niti potrobe za tem. Toda e samo to,'ee na-
taneno doloeimo posamozne .doltinosti, pa &pray hi en sam
elovek da1ji all kralgi eas opravljal vee dalInosti, be mnogo
prispevalo k utrclitvi aparata nagih ljudskih odborov. V tem
Apprqved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R00474/0130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
emisiu bo del? za izdelavo statutov ljudskih odborov velikega
pomena za nadaljnjo gradilev nage ljudske ?Masti.
4. Mnogo trdneje kakor doslej le treb.a povezovati posa-
mezne upravne sektorje po vertikalni iinijii, ne sumo v smislu
podrejanja najih organov viglim in izpolnjevanja direktiv
virgjih organoy, temvee tudi v tem, da bad? viji organi dajali
nijin vee pomoei. Pri nas se le razmeroma ustalito migljenje
^ aparatu nokaterih nagih ininistrstev, da je ministrstvo od-
govorno za poverjenigtvo isle stroke v ljudskih odborih samo
^ tem smislu, de mora preko poverjenigtva izvesti vise potrebne
splogne drZavne ukrepe. Toda takgno polmovanje je napaeno.
Nagi vodiini kadri moral() razumeti, da so ?beam odgovorni
tudi za organizaeijsko funkeioniranje, za kadrovski sestav,
za strokovno spogobnost aparata poverjenigtev ljudskega od-
bora v istii stroki. Zato moral? ministrstva nuditi tern power-
jenigtvom stain? organizacijsko in instruktorsko porno e ter
voditi izerpno evidenco o dela teh poverjenikov. S tem bomo
zagotovili, da se bodo ljudski odbori stain? in hitro uspo-
sabljali za rege-vanje eedalje veejiih nalog ter da bodo stalno
strokovno napredovali.
5. e pray posebej se born ustavil pri vpraganju o slro-
kovni vzgoji nagih kadrov po ljudskih odborih. 0 tem smo
izerpno govorili na V. kongresu, toda ne more/m? reei, da smo
glede tega dovolj storili. Ni dovolj, da se samo navdugujemo
nad volivnostjo in odstavljivostjo ljudskih oclborov in vodilnih
usluibeiacev. Nie ne bomo prispevali k hitrejgi zgraditvi so-
eializma in k hitrejgemu dvigu iivljenjskega standarda nagih
ljudskih ninoic, ee bomo najpiej svobodno volik, nato pa
spet odstavljali voditne ljudi po ljudiskih odborih, in sieer
iz preprostega razloga, ker niso, &pray hi hoteti, sposobni
dobro opravljati naloge, ki se jim postavljajo. Bili hi mato-
megeanski frazerji in demagogi, ee hi govorik ljudstvu, da bo
vise dobro, bri ko bo lahko izvolilo kogar kok bo hotelo za
vodstvo posiov. Gre za to, da bodo vodilni birdie izvoljeni,
da pa bodo hkrati tudi sposobni iizipolniti naloge, zaradi katerih
so bili izvoljeni. Zato mora vsako nage republigko in tack
zvezno rninistrstvo posebno skrbeli za strokovni dvig kadrov
po ljudskih odborih s sredstvi, kakor so na primer: teCali,
seminarji, dopisne gole, eimbolj konkretna ,strokovina navodila
o vseh tekoeih vpraganjih, neposredna pornop0 instruktorjih,
periodieni ,seminarji za konkretne naloge, ki stoic pred nagimi
kadri, izdajanje ustrezne literature za strokovno izobraIevanje
Approved8F4or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
itd. Razen tega moramo aparat ljudskih odborov '6edatlje bolj
izpopolnjevati s 5.olanimi in strokovniumi kadri, ki bodo lablo
dajali stalno vsakod,neyno strokovno podporo funkcionarlem
ljudskih odlyorov in njihovih upravnib' panog.
Da hi hila pomoC vi5jih organov stalna in eim- bo1l5a,
je nujno potrebno, da se pri ministrstvih in oblastnih ljudskih
odborili ustanovi oziroma im bolje organizira poseben orga-
nizacijsko-instruktorski aparat (oddelki, odseki all grupe) z
tnstruktorji, ki bad? odhajali v? ljudske odbore in jim
lahko konkretno pomagali. Ponovno poudarjam ? brez tak5-
nega intenzivnega dela niti najboljg in n.ajbolj demokratieni
zakon o volivnosfi in odstavllivosti usluffienceY pre bo ni1C
pornenil, to se pravi ? demokratizera bo ostal na papirju,
birokratizem pa bo gospodoyal.
6. V zvezi s tern hi rad poudaril nek posebno 5kod1jiv
pojav, naniree pray vratolomno naglieo v odstavljanju vodilnih
kadrov v nakih ljudskih .odborih. Te kadre tako harp menjajo
da posamezni nimajo niti Casa, da hi se dobro ogledali, ka
5ele, da hi se strokovno seznanili s poslom, ki Jim je bil
poverjen ? pa jib odstavljajo in premeMajo, pogosto
k popolnemu drugemu poslu. Seveda si ne Maiin iluzij, da
lahko v danagnjih pogojih velikanskega pomanjkanja kadrov
kar preko noe'i odpravimo taken pojav, lahko ga pa kljub
temu znatno otmejimo. Nagi vodilni ljudje moral? razumeti,
da kadri ne padajo pripraylieni z neba ter da pomeni za
nas veliko izgubo, ,Ce premegatrao ljudi., ki so si v nekem poslu
pridobili e preeej izkugenj in znanja, na popolnorna drug
pose', kjer .si hod? morali spet od zaCetka pridobivati izkugenj.
Teititmoramo tako rekoo za doloCenim speeializiranjem nagih
kadrov, to je ? da brez posebne potrebe nim kadrom ne
spreminjamo tiste stroke uprave all titste specialnosti, v kaferi
so se e z-nagli: Pray tako se moramo vztrajno boriti za kon-
linuiteto v ,delu vsake posamezne upravne panoge v ljudskem
odboru na ta naCin se ne hi dogajalo, da zaCenja vsak novi
poverjenik tako rekoC .od zaCetka.
7. Boriti se moramo proti pojavom nezakonitosti in samo-
voljnosti v na5ib ljudskith Odborih. e imamo take pojave. Na5a
zakonitost je ljudska, je revolucionarna zakonitost, zakonitost,
ki varuje interese deloyntih ljudi v Irak driatvi. Kdor koli in
proti komur koli .kr5i zakonitost, ta 5,koduje ljudski oblasti
in delovnini mnoiicann v nagi drlavi. To, da se &Brno zako-
nifosti, ni .samo vpraganje formalnosti, temveC ypraganje trd-
ApprifiVed For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004f80130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
nosti driavnega pravnega reda., zaupanja mno77.ie v driavne
organe, v daavile pravne predpise, vpraganje ustvarjanja
trdnih dru'ibenih navad, ki prehajajo ljudem v zavest in kri,
S seimer se manjga potreba po driavni interveneiji, potreba po
poveeanju driavnega prisiljevalnega aparata if d. Brezpogojno
varovanje zakonitosti mora biti potemtakem pravilo no samo
za vsakega driavljana v nai drZnvi, ampak tudi za vse organe
driavne oblasti ? od najvajih do najnikiih.
Samovolja seveda ni vedno same rezultat zavestne narnere,
temvee e bolj pogosto neznanja jfl nesposobnosti. Toda ne
morento ve6 trpeti v nagih ljudskih odborih takega neznanja.
Odgovorni funkcionarji in usltribenei ljudskih odborov morajo
brezpogojno poznati vse zaikonske predpise, ki se tiZejo
nji-
hove dejavnosti. Da ne poznajo zakona, to zanje ne more biti
nobena olajg.evalna okolnost, kadar delajo napake. Zato je
treba organizirati borbo za zakonitost," budno paziti in kon-
trolirati zakonitost postopkov aparata ljudskega odbora in
njegovih posarneznih funkeionarjev, treba pa se je tudi boriti
za poznavanje te zakonitosti, za dvig pravnega znanja pri
kadrih ljudskih odborov. Pravna veda pri nas ni vee samo
za advokate, sodnike in toiiice. Graditelji socializma, na vsak
naein pa ljudski oclborniki morajo poznati pravne predpise
svoje socia1isti6ne deeie, predpise, v ,okviru katerih delajo.
8. S tem- vpraanjem je tesno povezano tudi vpraganje
nezadostne borbe proti malomarnosti, ,proti ostankorn brez-
briiInosti v upravnem aparatu ljudskih odborov. Ne SIM effTIO
pozabiti, da je Ml stain jugoslovanski upravni aparat ve6inorna
poznan po svoji brezbranosti in ne smemo misIiti, da so
ostanki feh razvad popohroma izginili iz nagega aparata.
Nasprotno, fa malomarnost se kale fako v funkeioniranju
aparata, v izpolnjevanju nalog, kakor tudi v rtepravilnosti
zunanjih ohuik, v nediseiplini. netoenosti usluibencev, neza-
dostni osebni odgovornosti ltd. Pray tako so s tern povezaini
pojavi birokrati6nega, brezsrenega, surovega odnosa do dr;.av-
ljanov, s tern je povezano pomanjkanje borbe za ,kulturni
dvig vodilnih usluibeneev in vsega aparata ljudskih odborov,
za kulturno hoe poslopij in prostorov ljudskih odborov itd.
Vsemn temu je treba nap ovedati neizprosen boj. Na to vpra-
ganje bodo moral zlasti obrniti pozornost oblastni ljudski
odbori.
9. ?e posebej ho6eru poodariti, da so ljudski odbori
vedno premalo .aktivni glede pritegnitve nanoiie v njihovo
Approved Por Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
delo, Ceprav so doseIeini e veliki uspehi; nage partijske orga-
nizacije in naga Ljudska fronta pa veasih pozabbajo, da le
to ona izmed njihovih najvainejlih nalog. Treba se je ne-
nehno, vztrajno in v vseli organih nage ljudske oblasti boriti
za to, da damo vsebino vsem obstojeCim oblikam sodelovanja
ljudstva pri upravbanju drIave, oblikam, kakor so na primer
zbori voliveev, sveti dgavbanov, aktisii, budska inspekeija,
delavski sveti itd., predvsem pa pray odbori Ljudske frante,
ki so salmi oh ,sebi nadholiga oblika za sadelovanje delovnih
ranaiie z organi ljudske oblasti.
10. Posebno je treba..poudariti, da je pri nekaiterih
izvriI-
nih odborib.'gkodljiva tanja ,ki nam je ge vedno ni uspelo
pregnati, namree, da provzomalo ti izvrgilni odbori sami vse
funkeije ljudskega odbora, skupgeino ljudskega odbora pa
spromenija same v periodiene seje, na katerih obraynavajo
splogne stvari. Skupgeina ljudskega odbara mora biti :Cimbolj
aktivma v obraVnavanju vseh vpraganj, Id so v zvezi s tokoeimi
nalogarni, bodisi iz lokalnega bodisi iz splognega obinoeja.
? 11. Moramo se stalnolbariti proti ozkemu lokalnemu parti-
kularizmu, proti pomanjkanju vsake discipline do vigjih or-
ganov v okviru njihovih pravic, proti ozkosrenerau lokalnemu
pojmovanju .splogno dravnih nalog itd. Vse te napake in
slabosti pagasto povzroCajo veliko .gkodo skupni stvari.
- 12. Koneno haeom ge enkrat poudariti, da se moramo
najodloeneje boriti proti birokratieno-centralistionim odnosom
vigjih organov do niijih. Troba je ,prenehati z nezakonitim
odyzemanjeim kompetenc najim organom, neutemeljenim od-
vzemanjem njihovih ustanov in podjetij ter s podobnimi po-
javi, ki se po navadi skrivajo za neopravieonim nezaupanjem
v sposobnost niijih organov budske .oblasti. e thislido vigji
organi, ,da fliji organi nisa .sposobni izpolniti naloge, ki so
zanje pristajni, tedaj je treba tem niijim organom pomagati,
da hi postali sposobni za opravbanje teh nalog, ne pa za-
mahovati z roko nad njimi. To ni vpragande formalnosti,
tomvee gre za to ? nal spet ponovirn ? da je nspegen
razvoj socializma moen samo, ,oe bomo 'oodalle bob budili
ustvarlalno iniciativa od spodaj. Poleg tega se moral? nagi
vodihri organi odvaditi, da hi enostransko sprejemali odloebe
in s.klepe, Id jib bodo morali izvosti naji organi, a da se
pred tem pravilonia niti ne pasvetujejo s fistirni, Id bodo
morali to odloele izvesti. Ti nijii organi jim bodo dali ko-
87
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
ristne pripontbe in predloge, ki hod? ontogaCili, da bodo
njihove odlabe pravilnejge, konkretnejge in da bodo borje
ustrezale rstvarnim, objektivnim pogojem.
da so dejstva, ki sem ih navedel, pokazala ne
sumo to, da je novi zakon o ljudskih odborih patreben, feanvee
tudi to, da pomeni velik uspeh na poti razvoja nage ljudske
deartokracije. Kat taken pomeni nag novi zakon o ljudskih
odborih tudi poleg toga, da je marda nekatere stvari povrgno
obdelal, velik prispevek k teariji in praksi zgraditve
socia-
Jisti? demokracije. Na ta zakon sin? lahko samo ponosni,
ker takkih demokratiCtrih aktov &nos iii mnogo na svetu.
Sovra'iniki in klevetniki lahko me6ejo Mato na nago
toda ta zakon in drugi podobni ustpehi na nagi socialisti6ni
poti dokazujejo, da je nage drlaiva pod vadstvom Komunistiene
partije in s tovarigem Titom na'Cern prva v nadaljnjem
pogumnem razvijanju socialistiene demokracije kat resni6ne
ljudske demokracije.
Approvetior Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Edvard Kardell
0 LJUDSKI DEMOKRACIJI V JUGOSLAVIJI
Tzdala Cankarjeva zalaba
v Ljubljani
Urednik: Zupan6ie B.
Predstavnik Zima Vrkaj-Holy
Tiskala tiskarna Ajudske pravice,?
v Ljubljani
Avgust 1949
Naklada 15.00b izvodov
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approv
25X1
d For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R00470
G.A.KOZLOV
KAKOR?
\ASTALKAPE
TAUTICNII
INIAtIN?PRO.
0130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
THE BEGINNINGS OF CAPITALISTIC WATS OF PRO-
DUCTION
BT
G.A. KOZLOV
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
G. A. KOZLOV
KAKO JE NASTAL
KAPITALISTICNI NACIN
PROIZVODNJE
LJUBLJANA
1949
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Tiskano kot rokopis
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700.130001-4
KAKO JE NASTAL KAPITALISTIONI NAtIN
PROIZVODNJE
S rtem vpraganjem zaeenjamo proueevanje ekonomike
kapitalizma.
Kot vain je e znano, revolueija Ilaeanov rsi odpravila
vseh oblik izkorigeanja. Z Irevolucijo tlaeanov je ikoneano
fevdalno, 'nattiest? njega pa se zane kapitadistieno izkorigea-
nje, ki isloni na lasinini kapitalistov nad proizvajalnimi sred-
stvi, pri 'eeaner pa .kapitalisti, za razliko od ,gospodairjev
suinjev in fevdaleev, Tam:4o lastninske pravice nad delaveem.
Ker je delavee sicer oselrno svaboden, nima pa proizvajalnih
sredstev, je prisiljen prodajati svoio ,delovno silo; to se
podvrien je izkorigennju.
Delovna sila postane bingo. Medtem ko je moral tlaCan
dolati zaradi syoje Beposredne odvisnosti, pa sili proletarea
na delo strah prod lakoto. Disciplino palice zarmenja diseiplina
lakote. Ti novi proizvodni odnosi ustrezajo bolj razvitim
proizvajalnim silam. ,?Nove proizvajalne silo zahtevajo, da so
dela.vci v proizvudnji bob- kulturni in izobraieni kakor
otopeli in nevedni tlaeani ter da so ,sposobni raznmeti stroj
in pravilno ravnati z njim.?1 Kapitalistieni ,odnosi so najbolj
razviti odnosi izkorigeanja. likrati pa je kapitalistieno .gospo-
darstvo ,z:adnja druibenoekonocmska fo.rmacija, ki lentelji na
izkoriCanju. Proueiti ekonomiko kapitalimna pomeni proueiti
zakotnitoki natstanka, raz-vola ku propacia. kapitalizina.
1 Zgodovina VKP(b), str. 1.24, CZ 1946.
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004780130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Kako je nastal kapitalizern? ?Ekonomska struktura
kapitalistiine ,druZbe,? pravi Marx, ?je zrasla iz ekonomske
strukture fevdadne druThe Razpad fev,dalne clruibe je spro-
stil element kapitalistine druid3e.1 Kapitalizem se je iorej
razvil iz fevdalizmai. Odgovoriti na vpraganje o nastanku
kapitalizma ? se prarvi razloiIi, od k,od sta se poleg fevdadea
in kmeta, poleg Isrednjevegkega rokodelea pojavili dye novi
druibeni fignri: ,osebno neodvisni delavee brez proizvajalnili
sredstev in njegov izkori,g6eva1ee, novi lastnik proizvajalnib
sredstev ? kapitalist; kako so natstala, kot nasprotje male,
razdrobljene proizvodnje velika indust.rijska podjetja; kako
so ipostopno nastajali rpogoji, za nastanek nave strojne tehnike;
od kod so se vzeld kadri de1aveev, ki znajo uporabljarti strojno
,tehniko.
Vpraganje, kako se je kapitalizem razvil iz fevdalizma,
'sta .znansrtveno obdelada Marx in Engels. To vpraganje je
podrobno razloieno v prvern in tretjem zvezku ?Kapirtalakritieni momenti?, kjer je
treba izvrgiti delo V dolokeenern kratkem roku, ,ker hi octlaganje
poinenilo velike izgube, na primer pri Zetvi, pri striienju
?vac itd.
Posebno veliko korist pa doseiemo z delitvijo dela, toda
to io ie na0ekkinja ,sktopnja, v ra:zvoju kapitalistiense proizvodnje.
eAostnna kooperacija ustvarja torej veCjo produktiv-
,
nest dela v primeri z obrtnigko delavnico. Delavnice, osnovane
na kapitalistiteni kooperaciji, imajo znatne ,prednosti v pri-
oneri z obrtniSkimi. Tudi eke se tehnika proizvodnje ne spre-
Tama, ie same). soeasno Ado muogih detlarvcev, kakor pravi
. 25
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Marx, napravi revolracijo v materialnih delovniii pogojih. Pri
kaaperaciji labko delavci skupno uporabljajo oroclje. Ako
je prej vsakdo uporahljal posebno orodje, sedaj o ni ve6
portrehno. Od tad velikanski prihranek na oradju. Razen tega
nastajajo sprernembe v splagnih- delovniih pagojih, spremeni
se obseg delarnice, ki ormogaea v prianeru potrebe proizvodnjo
izdelkov veZje razseinosti (na primer pohikva, ,ker mall
ohrtnik-mizar ni mogel izdelovati v ,svoji delavnici vseh vrsi
pahlgtva). V veejih delavnicah je zaradi kaoperacijo produk-
tivnast veeja, itzdatkii mainji, blago cenejge, pagoji prodaje
ugadneigi. Zato je poloiaj lastnikov takih delavnic na frgu
ker uspegno konkurirajo z hlagovnimi proizvajalci, ki
delajo sami, brez mezclnih delavcev.
Lenin navaja vet', primerov enostavne kapitalistiene ko-
operacije iz ruskega"iivljenja, ,ki dokazujejo prednosti veejih
delaN;nic. Tako je v raziskavanju izdelave pahigtva dognano.
da so vzroki alabgega poloiaja za del* posameznikov v prianeri
z velikiani delay-Idea-n-1i med ,drugian slede6i:
1. posanteznik nima celotnega orodja;
2. gtevilo proizvodov, ki jih lahko iztlela posameznik, je
manige, ker v na-vadni kme6ki koeri ni mogole izdelovati
obseinih ,predmetov;
3. nakupovanje materiala na drobno je mnogo draije
(za 3'5-40%);
4. posameniik mora prodajarti Maga) coneje, ker nima
g,ratovine in je nezarapanje kupca do analega .idomr&C'ega roko-
delca? veZje.
V velik-ih clelavnicah je produktivnast dela -za 20-40%
vealift kakor y maihraih.1
Zato je jasno, da posamezni, samostojni obrtniki vedno
bolj propedajo, lastniki velikih delavnic pa vedno bolj bogat6,
Velike delavniee, osnovane na enostavni kapitalistiZni
kooperaeiji, predstavljajo prehod od male obrti k novi, viAji
1 Glej Lenin, Zbrana dela, 4. did., IlL zvezek, 61tr. 304-305.
Approved Ar Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001300
i?bliki inclustrije. Ta nova ohlika indastrije se poraja s pove-
eanjem delavnie, ,ki so obstajnIe poprej ? ,delavnie, osnovanih
na obrtni,gkem, na roenem. debt.
Treba je poirclariti; da enostavna kooperaeija ni iznajclba
kapitalizma, Icer je bila znana ie v starean veku. Gigantske
zgradhe starodevnosti ? piramade, kipi, kanali ? so dela
enostavne'kooperaeije, toda. starem -veku je le-ta slonela na
su'ienistvu, na neposrechiem prisiljenju k d,e1u. Kapitalistiena
enostavng IcOoperaeija sPodriva malo, drobno proizvocinjo.
Zato nastaja tukaj nasprolje med samin naCeelorm kooperaeije
kof znaeilno potezo kapitaia in proizvodnini naceinom, po
katerem delajo posaraezni salmis-L.611rd delavei. Nastajajoei
kapital postavija enostavno kooperacijo ljudi, ki jihIone glad
in ki nimajo proizvaja,lnili sredstev, proti ,drobni proizvoclnji,
postarvija kooperacijo mezdnili delaveev 'k,of novo prolzvajalno
silo proti clrobni proizvodnii. To je nova proizvajalna sila,
ki pae pray od'zaeetka obstoji kot proizvajalna sila, s katero
razp,olaga posam' Ta nova proizvajalna sila je Proizvod
skupneg,a, dela delarvoev, nastopa pa kat proizvajalna sila
.kapitala.
Delavei nimajo proizvajelnib stredstev, denarna sredstva,
najnO potrebna za organi7aeijo vejiih delavnie, so pa v rokah
kapilalista. Kooperaeija Inezdnih del,avcev je mogo.Ca le zato,
ker jih zdrainje kapital. Lastnik kapikala si prisvaja zastonj
vse prednosti skapnega dela 'delaveev. 'Capitalist si brezplano
prisvaja novo proizvajlalno silo. KapitalistiCna proizvodnja
se narnre6 zatenja tisti trematek, ko kapitalist zaposli v mem
in istem proizvodnem proeesu veZje gtevilo delaveev in tako
ustvari to novo proizvajalno sLillo.?Sdowsno dela veejega gtevila
rlielavcev v enem in istem prostora (all, e hoeete, na istem
delovnev, .podroeju) za prolzVodnjo iste vrste blaga, pod vod-
,,,
stvom isttega kapitalist a, pomeni zgoclovinsko in pojmorvno
izhodie kapitalistiene proizvocInje.(1
1 Marx, Kapital, I. zv., 'str. 270, izdaja ?Kulturec (v 1947.
25
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83L00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Samo ?istoeasna uporaba znatne koli? delovne sile lahko
usivari pogoje za tako poveCanje produktiv-nosti dela, ki
omogoCa kapitalistu, da si prisvaja Zedalje veeji deleI delavee-
vegai dela. Enostarvna kapitalistiena kooperacija via& povsod,
kjer na ;iroko operira kapital, a se proizvodnja c ni
razvila do delitve dela in do strojev. Enostavala kooperacija
je mogoea tako v industriji kakor ftudi v velikem poljedelstvu.
Lenin pravi:
,,To, da so mali proizvajalei osuovali relativno velike
delavnice, predstavlja prehod k vigji thliiki obrtne dejavuosti.
Jz drobne, male proizvodnje se poraja enostanna kapitillisti6na
kooperacija.?.1
Vse to nam dokazuje, da je blagovnta proizvodnja..osnova,
na kateri neogibno, saraa po sebi raste kapitalistie'na proiz-
vodnja.
enos' tavaa kapitaiistiena kooperacija je torej izhodike
za razvoj ,kapitalistienega na.;ecina proizvodnje. Ne ustVarja
posebne dobe v iaidustrijski proizvodnji, vendar so to ie
prvi zarodki kapitalistiene proizvodnje. To je njena prva
stopnja. Ta proces se razvija ,dalje. Bogati blagovni praiz-
vajalci iii trgovei si z dviganjean Atevila svojih anezdnili
delay-my prizadevajo zagotoviti si nadaljnji dvig produktiv-
nosti dela, da bi poveeali svoj profit. Ka so blagovnega
proizvajalea privedle do pololaja mezdnega delavea), sku:Sajo
le-tega .kar najholj izkorTheati, kajti v tem je izvor njihovih
dohodkov, njilhovega?profita.
2. Manufaktura
V 16. in 17. stoletju se je v trgovini izvrgila velika revo-
lueija, ,ki so jo povaroCila velika geografska odkritja. Saraa
geografska odkrirtja so hila eata izmed poslcdic razvoja bla-
goyim proizvodnje in denarnega gospodarstva, iskanja novith
I Lenin, Zbra.na dela, 4. izd., III. zvezek, str. 308.
26
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001300014 ?
novih izvorov zlata in srebra. Velika geografska od-
-kritja Iso e znanilec nove, kaPitaliistiene dote.
OZkost dlotr'aniega, trga, pa tucli drugs okoligeine, kakor
- bomo takoj pokazali, so spodbujele k iskanju novih zunanjih
-trage; v prvi vrsti je bila pri tem udeleiena burioazija na
obalab Sredozermskega morja. Osvojitev bizantinske dfiave
in Carigrada po Tuikih je zaprla pot iz Evrope na Vzhod.
Potrebno je bib najti nove poti in nova triiglea. Poraorgoaki
so poskneali naiti novo pot v Indijo.
Poldep po bogastvu je 'gnal'predstavnike mlade burioazije
T12. IC61111 ideiel k iskanju ge nepoznanih i'deiel in poti:
Med neposredniani sPodbudatmi a ta ,daljna potovanja je
bilo predvsem iskanje zaata. Ta pohlep po zlatu kaie, kakor
pravi Engels, v koliki men i; je idenar izpodkopal zidove fey-
dalnib 'gradov, kako zelo je e od znotraj razjedel fervdalizem.
Fevdalizera je v 15. sioletju pavsod v Zahoclni Evropi propaidal.
'Zia() -- to je bilo tisto, po eemer so predvsean blepeli Evro-
pelci, ki so prihajeli v nove dee1e. Kakor je bila za fevdalna
osvajanja znaeilna teinja, pridobiti at nove pokrajine, prira-
_ stiti si novo ?zemljo'? kajti zemlja je bila ten-101j fevdalme
oblasti ? je bib sedaj prvo, kar so storili Evropejci v novih
deielah, da si nagrabijo tisto earodejno bingo, ki se je imeno-
-valo zlato, kajti zanj se je sprieo razvijajoCega se blagovnega
pronieta lahko clobilo vsako drago blago.
Kapitalistieni dali dioblekarstva in pohlepnosti po oboga-
? tenju se je eeutil po vseb deielah. Ta duh je clajal pobudo
za iskanje novih tri, za razgirjenje trgovine, likrati pa tudi
za nadaljnje razgiirjartje proizvodnje. Posledica toga so bila
?
_Irgovsko -geografska odkritja, odkritje Amerike in
Inorske_porti. v Indio.
'-Apanci so uniali staro civilizacijo v Mehiki. V gonji za
.zlatoun so 1i na jug in ' vzhod ter pugeadi oh strani plodne
zemlje severovzhoidne pokrajine da:nagnjib Zdruienih driaiv
? A3nerike, ker ni Mi0 zlata. Take deiele so zaznamovali na
zeraljevidih ,kot nepotrebne.
27
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4
Geograiska odkritja od. koneu 15. stoletja so privedla do
znatnega razgirjenja trga in anoeno vplivala na razvoj kapita-
1istithh To je eden izmed glavnih momentov pri
prehodu h kapitalisti'enemu naeinu proizrodnje.
Ker so se zaradi teh geografskih odkritij pojavila nova
giroka ttha, je bilo potrebno znatno poreeati prodzvad-
njo. Ustvarjena je bila moinost za prodajo blaga v velikih
kolainah.
Novo usmeajenje trgovskih path preseditev trgovine na
obale 'Atlantskega oeeana je povzroCilo nazadovanje ?brine
dejavnosti v Sredozemlju in dab o spoclbudo za razmah indu-
strije v novih deielath (v Anglin).
Potrebe razgirjenega trga je mogla ,zadovoljiti be velika
kapitalisti6na proizvodnja. Poglejano, kako je be-ta nastala.
Gospodarji delavtnic so nth podlagi izkugenj polagoma
prihajali do zakljuoka, da doseiejo naive6jo kolist be {Mal,
Z"!e poleg skupnega dela urede tudi delitev dele4 Enostavna
karpitadistiZgna kooperaeija se razvija v kooperacijo, ki sloni
na delitvi dela.
Pojavlja se manutfaktura. Tehnika pri njej je e vedna
patina ? ad tad tudi beseda g.manufaktura