BLIZE SOCIALIZMU

Document Type: 
Collection: 
Document Number (FOIA) /ESDN (CREST): 
CIA-RDP82-00457R009200460008-6
Release Decision: 
RIPPUB
Original Classification: 
S
Document Page Count: 
87
Document Creation Date: 
December 14, 2016
Document Release Date: 
January 5, 2001
Sequence Number: 
8
Case Number: 
Content Type: 
MISC
File: 
AttachmentSize
PDF icon CIA-RDP82-00457R009200460008-6.pdf3.96 MB
Body: 
Approved For, Release 2001/03/06.: Cl 00460008-6 CPYRGHT SECRET 25X1A BLI2E SOCIALIZMU Approved For Release 2001/03/06 CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 DRUGA SEJA III. REDNEGA ZASEDANJA ISTRSKEGA OKROZNEGA LJUDSKEGA ODBORA BLIZE SOCIALIZMU KOPEK, 1951 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 BLItE SOCIALIZMU 1. JulUJ Beltram: ObrazioViev nov1h odlokov, 2. Vafnej5I novi odlok3, spreJetl na H. se}i 111. redneya zasedanja v Kopro, doe 30, In 31. JuliJa 1931, Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 JULIJ BELTRAM predsednik IOLO Obratzlozitev novih odlokov Tovarili in tovaridice, odbornikil Danalnjemu zasedanju istrskega o- krofnega ijudskega odbora so predlo, ten! v diskusilo in odobritev odloki, ki bodo pomenili v nadal jn jl izgrad- nji socializma velikanski korak na- prej. Odlok o.iinanLnem sistemu v bi- stvu spreminja odnose proizvajalcev do ustvarjene vrednostl In bo zabte- val spremembe tudi na ostalih podrol- jib naSe Sinantne politike. Nas je do. letela prijetna in tastna dolhnost, da tudi z zakonskiml predpisi nadalje u- resnidujemo sanje delavicev In onih, ki so ~kozi staletja v !menu izkori- ltanih dvigail Bias, se botift in um]- ran za pravice delovnih ljudi proti iz- korileevalcem, Predlotenl nova odloki in spremembe nekaterib prejlnjih do- kazujejo karakter naSe Ijudske oblasti, ki svoje napore usmerja v prid Nlo- veka, ki dela. Nadi delovni ]Judie vse be!) neposredno postajajo gospodarjl svojega dela in bodo z novim flnanL- nim odlokom dejansko postadl gospo- darji naffiih tovarn In gospodarskih podjetij. Mislim, da nam ne bo nlht:e otital neskromnosti, ee resnlci na lju- bo povemo, da je to prvl primer, ki se je kdaj izvrllI v zgodovinl In ne sludajno ,pray na. jugoslovanskem, ozemiju. Razumljivo je, da gre zasluga za to predvsem socialistltnl ,iugoslaviji, ki je ne same s sredstvi omogoeila to tako globake spremembe, ampak tudl zato, her Sc to rezultat njenih izku- lenj v izgradnjl socializma, njene do. slednostl, vere In zves-tope do 'delav- skega razreda, do sociaiizma. Zasluga za to gre tudi. nalim deiovnim kolek- tivom, ki se na svajih delovnth me. stilt borijo, da bi t;impref zgradiii evr- ste osnave socialisti?ueg.a 'gospodar- stva. Niht:e ne bi mogel primerno pod- trta1I pomena teb ukrepov v njihovi daljnoselnosti, ki hkrati pomenijo ob sodbo sovjetskih birokratov, ki so de- lavski razred oropall sadov Oktobrske revolucije, porinlii narode v drfavni kapitalizem, her niso hotel!, nit! si prizadevall najtl pot v socializem in ]z carske so ustvarlli moderno jeio narodov. Tovarne delaviceml Ta kiic in za- bteva deiavicev Je pri nas postala stvarnost. Pamislite na zadodi:enje na- lih delaveev, ki vedo, da so jib za- man zasedij In, drgall v rokah takoj po prvi svetovni vojni, ki vedo, da so Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Jib delavcl v Italiji zaman zasedit to osvobodlli po drugi svetovnl vojni le nekajkrat in zaman takali, da bi Jib vodstvo KPI pozvato v boj zanje. Iz. dale prvit, tzdalo Jib je druglt in tretjit In vedno pod oportualstitnirn geslom, sda le of lass, ft je treba voditi spametno politikot In tu4'at1 enotnost nit manj kot ttaltJaoskega naroda - in delavce celo proglatalo za izdajalce In talirevoluclonarJe. Da delajo prof] interesom delavskega raz- reda Italite, da so kratko in malo prott svojemu narodu. In vse to za- to, ker so tvrsto zabtevali rase tovar? pe In oblast. Onorevolijem in sena- torjem ni bilo mar za delavski razred. izvrtevall so poveije Iz Moskve, ki nt hotela, da bi delovno IJudstvo Italije prevzelo usodo v svoje yoke, ker Ji ni Sin v ratun, da bt ltalijanskt detavct poleli vse sadove svojega dtia, ne da hi pri tern partecipirala kasia iz Mo- skve. Delovni ijudje v nalem okrotju imajo to, an kar so at bor'li, same rate, ker so sledtil vodstvu KPJ. Dovoitte, da najprej opiSem osnov- ne znattlnosil najvalnej1ib odiokov, o katerlb morn IOLO razpravijati in odtotati_ SPREMEMBE ODLOKA 0 DELAVSKIH SVET114 V nalem gospodarstvu obstajajo do- totene anomali je, ki Jib telko razu- me, kdor tie pozna naSth razmer. Ima- me soctalistitno in privatno lasinina prolzvajalnib sredstev. Cetudi it ob- ratovanje obeh odvisno od proizvod- nib planov In oskrbe s surovinami od Ijudske oblasti, ki tudi razpolaga a produkcijo in so take onemogotene vetje akumulacije v privatnem sek- torju, vendar stoji v odioku o de- lavskib sveilb raztika v kompetencah upravijanja delavskih svetov reed so- ctaitstlentml in privatniml podjetjl. Medtem ko so delavcl v socialisiitnih podjetjlh odlotall v upravljanju, so v privatnib podjetjlh samo sodetovall v upravi, kar Je pa btstvena raztika, ki Jo odpraviJamo. S spremembo odio- ka, ki Je predtolen danalojemu zase- danju, se dolotbe prvega spremenijo v toltko, da delavski kotektivi po svo- Jib delavskth svetlh upravljajo to od- totajo take v privatnib kot v soda. listitnib podjetjlb, Z uovim tinanr:nim odlokom Bodo delavcl v teh podjetjlh deleini istib pravic In ugodnosti kot v podjetjih soctaitstttnega sektorla. ttaalika Je same v few, da v privat- oem podjetju ostane lastnik direktor, v kolikor lapoinjuje pogoje predplsov to opravija deco zakonito. Te spremembe odioka o detavskib svetlh so potrebne Iz dveb raztogov: prvit rate, da Be tzenattjo detavskl koieklivi v kompetencah. kcr je prvl odiok delal krivlco korektivom v pri- vatnib podjetjlh, in drugit zato, da Bo- do detavct enakt v pravicab, ko bodo po novem iinaatnem sistemu razpoia- galj z akumulacijo. Te spremembe so pravllne in praviene, rate Jib 10 10- LO predlaga v odobrltev. Tega ne hi mogIl v cetotl razumett, te ne pozna- me odioka o novem finantnem stste- mu, ki je res nov in najvalnejSj med vsemi, kj so predlolent zasedanju. Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00451R009200460008-6 FINAWNI SISTEM V prvi etapi n.aSega. socialistitnega razvoja se Je ukorenini.l tako imeno- vani adminiGt.rat1vni socializem, ki je bil za to lobo neizbelen, zaradi os- novne naloge ljudske oblasti, da za- jam,e in u+stvari sredstva za so-cialistii^- no gospodarstvo in da prepre6i lzko- riRnnje. To nalogo sirs v glavnem ze ibzvrstli, toida, kar isle Vie wp,ravlja- nj.a padjetij od stsa,ni proizvajalcev, le form:alno. Delavski sveti namrei' zaradi starega finantne;ga sistema nlso imeli tiste mnaiterl,alne haze, na kateri bi pativali in se razvijaili. To pome- nl, da ni,so bill delavski sveti tisti, ki bi raapolagali s koin nim finanlnim efektom, podjetja, niso bill tisti, ki bi odlotiali, kako naj se uporabi do- bidek, ki so ga s svojir delom ustva- rill. Tako imenovani adnvinnistra?tivni so- cialuzem, je imel svoje pozitivne stra- ni v to zgoraj amenjenlh In izvrge- nih nalogah, z druge ,stranl pa je imel vrsto negati:vnih posiedic, Zaradi ni,zko razvitih proizvajalnih sill in istofasnega negiranja delovanja zakona vrednosti, ki se je pdraf5alo siaozi detajine plane, skozi pod'robno odrejanje funkcioniranja proizvodnje po upra!vrcrih organ'ih, smo utrpeli ve- like gkodo na pr.oduktivmosti Bela, .ki je m,argikje upadia nasproti predvoj- nd, na kvaliteti in asortimanu. Na zniigeva:nje ~produktivnostl Bela je. predvsem vplivala moina tendenea k uravnil-ovki v samem pladnem slate- mu, Boar, }e bila -posledilca sisiteima. talk, n~akazi1 in drugih privilegljev, ki sio j.ih delavci in nameM-encl pre- jemalt v naturi. Razpan m:ed najnigjo in najviijo plain prliltevaj.n k nanav- ni plain budi vrednost totk, nakazil in idrugih bonitet je sasno 1:2. Zaradi go,rrLjih negativnih posledic tuidi rezultati pomaili Jugoslavije, ki jo je vsa leta dajala Istr:skemu okro- ~ju, niso toliko vidni, kakor bi ricer lahko bill. Zato da bi napravil,i korak dalje k izgnadn'ji sociali~zma na natem teri- torij.u pr!ediiagarcno dares nove finnan the odloke, ki moraj.o postopno od- straniti proej nagte:te negativne posle- dice in prinesti nov polet na ega go- spodarstva in s tem ustvariti pogoje za nadal.jinje dviganje ivljenjakega standarda delovynih ljudi. Kako bo vp'lival novi finan?inI stem na dvtg prorlluktivnoisti dela, bo,lj?anje kvalitete in asortimana? si-? iz Prevedba delaveev v nove grope Ins plaCilne rasrede, ki jo bodo izvrgili delawsikf sveti oziroma upravni ad- bori, ho ?omogodlila, da si Bodo delav- ci, kl se trudilj!o in ki vlagajo vse site, da bi bi'ta proievo'dnja dim veuja, imela nekajkrat veCjo plaio kakor pa delavec, ki mal,o deila in slabo lzpol- njuj:e svoje obveznosti do drugbe. Tudi odnos plaC med kvslificlirani ml in nekvalificiraniznl delavci je bil padoben, kar ni V deilavcih vzbujalo interesa as lzabra2!evenje to izpopol- njevanje. Tudi v tern, pogleidu bo nov plaisni sistem prinesel bistvene slpre- mnembe. Drug1 od osnovnih, momnentov, ki bo sti.mulhral dela'vee v podjetju, je novi nabi~n delitve dab}i: ca. Danes je Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 bile skuacIJa takkna. da it tel pre- pcdjetja na njihovem terkortju. De- teir-i del dobitka v spIodni prorat-un Iavcl kot neposredni proizvajalct pa z neznatnlm -preostaakom Pa Je raz- bo4o imell vei;ji Interes na sodeiova- potagaia pocljetje, nju v 1 d J k Po novem tinar nem sistemu in de- iitvi dobli`ka bo No od celotnega do- bi;`ka do 10 oddtotkov za razdelltev med dejavice kot njlhovo udeletbo na -doblitku, kar znaga po izdeianth ra- Et>D'!ih za Industrijo okrog 19 milijo- 'nrrv. Priblilno toliko odpade na re- 3ervne fonde podjetj?; ostanek, ki pa znala okrog 114 mllljonov, bo delav- ski suet razdelil na Investiclje, za ra_ cionalizac[Jo in za lnvestie1je drufbe- nega standarda. To pomeni, da bodo delavski svett odslej razpolagail na- mesto z dosedanJ:ml 6 mli1Joni z okrog 150 mitijonl. lsti sistem delttve dobl ka bo se- veda tudl v Lrgovlnl, gostinstvu, pro- metu In graft jah. Z dobILkom ne bo- do razpolagalt samo delavski svetl v socialistidnih podjetj[h, temved tudi delavski svetl v privatnih IndustriJ- skih In Javnih podjetjih. Od celotne- ga dobjLka bo potemtakem rgdpadlo na budi`et le okrog 40 miliJonov dl_ narjev, kar pomeni 20 otfstotkov od vse akumulaciJe. Od tega pa bo zopet odpadlo naJmanj 30 odstotkov n2 kra- Jevne 1Judske odbore. na nekatere pa tudi do 90 odstotkov.. Delavskt sveti bodo v okvlru svo- Jih moinostl lahko prtspevatl za In- vesticijske potrebe krajevnlh oziroma mestnih lJudskih odborov Iz svojega fonda za lnvesticiJe. S tern bodo do. segli velJo zalnteresiranost krajevnih ozlroma mestnih Ijuckkih odborov ma s u I oblastI, ker bolo lcra- Jevni odbori razpolagali s sredstvi, ki jim jlh bolo dajala podjetja_ Nadaljnja stimulacija za podjetja kakor tudi pogoji za samostojno u- pravijanJe podJetja bo tudl partecipa- cija podjetja .na devizah, ki Jih bo ustvari}o s svojim izvbzo p Tudi vpra- ?anje amortizacije bo reeeno tako, da bo razpolagalo z njo .podjetje oziro- rna delavski suet za velika popravlla to obnovo podjetij. Prl tako velikt udeletb[ delavske- ga kolektiva na dobitku, prl taktnem svobodnem razpolaganju delavskih svetov z ustvarjeno akumulacljo bo delavski svet brez dvoma zainteresi- ran, da zman$a sedanje visoke re- lIjske stroke na minimum, da o~isti Podjetje vseh delomrznetev In vzdr- 2uJe v pod?Jetju samo potrebno 9tev[- lo ]Judi, da skrbi za dvig kvalltete svoJih izdelkov zaradi tega, da dose- Ice na trgu dim ugodneJSo ceno, da 4tedl s surovlnami. Celatni kolektiv Pa bo zaradi pravilne uredltve piai` in udelblbe na dobii`.ku zabnteresiran na nenetmem dviganju produktivno. stl deia. Vse to mere In ukrepi delavske- aa sveta In kolektiva kot celote bo- omogoalli, da se sedanja akum. lacija, ki Je razmeroma nizka glede na pla6ni fond, dvigne to podvojijo sredstva. s kateriml bodo razpolagall delavski svetl,. Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 stavijen tako, da v celoti advicsi ad deiavskega sveta In.delavskah kolekti- vov ter njlhovega prizadevanja, kak. the bolo njthave plabe, kolikna nji- hova sredstva, s katerimi bado raz. polagali, In s kak:nim tempom se bo dvigial njihav 2ivdjenjski in druzbeni standard. SPREMEMBA V SISTEMU TROOVINE Dosedanji slsten tagovine, to je sisteni treh nadinov prodaje: garan- tirane preskrbe, vezane trgovine in proste prodaije, je bil na dosedanji eta-01 nape pots v saclali?zem potre- ben predvsem zaradi obuvanja 2iv- ljenjskega stand rda delovnih Ijudi. V razddbju, ki Je za nami in ko so se zlastl v FLRJ vse sile usmerjale predvsem v kapitalno lagradn-jo,`bla- govni fonds za girako potro3nj!o niso naraMaii v Islam tempu kot kupna mob prebtvalztva, marv.eb so zaosta- jail, kair bt pri dopiIbanju prostega delovan ja ekonomskth zakonov nu jno pripeljala do toga, da bi se blago raograibtio in da bi marsikateri po- trogrnik ostal brez najnujnejtth 2iv- ljenjsk-ih potrob in. Nujuo je zato bilo z admin?istrat`wniirmi' ukrepi pre. preLevat?i svabadno delovanj,e eko- nomskega zakona panudbe in povpra. ?tevanja. T1 aidmiotstrativni ukrepl so bill ztastl: administrativno plan:i,ra- nje proizvodnje in, potro?nje ad vrha namzdol do osnovnih enot, to je do podjetij, razdeljevanje osnovnih 2iv- ljenjskih potro5nih predmetov z 21- v1lsiiainvl In dndusbrdjekiani kartaml in z bans za vezano trgovino, obvezni odkupi, monoipci zem v adicupih, ad- n nisbratimno dolobanje` odkupnih In prodajnlh cen, ki mnogokrat also imele ekononi!ske podlage. S temi razlibndml adnninistrativni- ml ukrepl je bil dose2en doloben ?na. men, to je obuvanje primernega stan. darda za we delovne ljudi pri raz- pola2ljdvih blagovulh fondih za 9I- ro..ko potro njo. Vmtrajatui pri doseda- njem sistemu no danatnji stopnjiraz- voja hi biro gkodljiva in bi podpi. rail negativne sttanj tega sistema, ki W. 1. Proizvodna podjetja so bila ve. zana na daloben proizvodnt plan, ki je bid aahko m ekanornskaga stalilba dabro all pa tudi slabo postavl jen. Prat/ nobene svobode niso imela pri spreminjanju strukture praizvodnje, ge many pa ?pri ra~zpolaganju s sred- stvln in pr~oizvodt podjetja. 2. Trgovinska podjetja niso delala Po trgovinskth nad`ielih, temve so strogo razdeljevala sakontimgentea, ad koder ko1i'so pab prigii? in ne gdede na to, all so po kvaliteti in asorti- mentu odgovarjaili okusu in pobrebam potrorandkov. 7aradi teg;a niso vadila borbe z tndustrijo giede kvalttete in dobrega asortimenta biaga. Neelastie- nost trgovinskega aparata je ?e po- vebala dosedanji sistern fiksnih plat, ki jth je dedavec In' nam geenec v trgavin'd ipreje.i ne glede. na to, all je delal all ne, all se je trudil za poveeanje blagovnega prometa all ne. 3. is clatlvo za ipovetanje kme- tl jske prolzvodn je je dugil odkupnl in Izvommi monopollzem, ki je kmetu Approved For Release 2001103/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 onemogo?al, da bi trgovat s svojim blagom, da bi trgovat ziasti s FLRJ, kjer bi za svoje proizvode lahko do- bit vise ceno In marsikatere artlk)e, ki jih dosiej ni imel v zado,stnih ko- ]tfiinah (na primer les, gradbenj ma- terial, Ito Ltd.). Njegovo iniciativ- nost so odbiJale tudl nizke monopo- listitne odkupne cene, ki niso v neka- t:erih primerih r6ti krile prolzvod- nih strodkov. tz istih raziogov niso mogle zallveti kmetke delovne za- druge, zaprte v teritarij istrskega o- kro! ja In omejevane od vseh mogo- tih administrativnih ukrepov. 4. Dosedanji okornl In &e vedno centralistitni s1stbtn gospodarstva ni razvijal gospodarskega ttvljenja v Istrskem okrotju. Zaprl ga je med ozke meje tega ozemlja, zunanjo tr- govino pa vodil tentralistitno. LJud- Je, ki neposredno delajo sredl ,go- spodarskega ltvljenJa, nlso moglt prodretl s svojo tnlctativnostjo, ki jo je duSil ~preva1ik central'wzem, 5. Sistem garantirane preskrbe Je Y Istrskem okro1ju podpiral nedelav- nost marstkaterih Ijudi, ki so delall le toliko, da so prejell tivilske in industrijske karte. Proizvodnast de- la .je zato bita marsikje man,j$a, kakor bi normaino moraia biti, 6. Potrot nikl so sicer Imeil z ga- rantirano preskrbo zagotovijene p0- trebne koildne nsnovnitt t>ntlsk'sh artikirn, vezidar pa so bill pri tem vezani na razmerje teed prehram- benimi In industrijskimt artikit, ker so to razmerje dolotale karte same. PotroSniki niso tmell nw3nostt kupo- vati, kjor kcli b! hotels, nits ne. kar kolt bi hotel.. Predlaganl novi si- stem, ki uvaja v celotl prosto trgo- vino In lzmenjavo spioh, odpravlja vse, pravzaprav prikazane slabe ztr:ai dosedanjega sistema. Novi sistem odpravlJa dosedanje admintstrat1voo pianiranje, ostanke centralizma in birokracije v gospo- darstvu. I:elovenje organov ijudske oblasti In njihovega upravnega apa- rata se odsiej omejuje zgolj na po- stavljanje osnovnih planskih prop r- cev, ki naj zagotovijo, da se be go- spodarstvo razvijalo v skladu z n- terest, skupnostt. Vse podrobno plani- ranje odpade in je delovanje gospo- darskih podjettj v okviru postavije- nlh osnovnih proporcev popolnoma svobodno. Proizvodna podJetja same bolo' odio?ala, kaj bolo proizvajala, pri tem pa bo odigral odlo?tlno vlo- go ekonoanski zakon ponudbe in po'i- prai?evatja. C m bo ga bo kvaliteta bLat?a, tem vefije bo povpra,eva ije, e:n ugodneja bo cena za podjetje. Go- spodarski ratun bo edino odtotilen za podjetje, ki bo, zato sku?alo dose?l film ugodneJSo. ceno, to pa bo dose- glo le z dobro kvaitteto svojih proiz- vodov, in s tem. da bo proizvaja]d take predrnete, po katerth je povpra- Sevanje. K ternu bolo delavel in na- meSfienol podjetja strezneli tudi iz lastnega interesa, kajtl z bol$lm po- siovanjem podjetja bo ustvarjen ve- tjl dobit:ek, z vefijim delom katere- ga razpolagajo delavski sveti. Tudl trgovinska podjetja bodo od- siej mofino zajntereslrana na tim vet- jem blagovnem prometu, k1 pa ga Bo- do dosegale le s tem, da bodo nudila potroSnikom blago film bolJSe kako- vosti in tim pestreJSega asortimenta, Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Tudi novel platilni sistern v trgovi- ni, po ka:te?rem so plate: odvisne tudi od viine opravljenega prometa, bo stimuliral delavice in name ence, d?a dim belie postret?ejo potrotnikom ter doseteja dime veCji promet. Trgovina bo postala res trgovifna, ki bo znala tr.govati, v inaslprotnean 1p,rlimenu pa k~a trgovinsko padjetjie liahko tudi pro- nadlo. kajti s odJetje, ki' ni sposabno za 2?1vljenje, ne be mogl'o v novem si'stem~u tiveti. Komerctalizae1j'a trgo- vine se be, odrai:ala tudi v tern, ker ne be ved s1senti1nigentovcc, ki jih kder koli 2e dadelju.je, ampak bodo trgo- vinska podjetja sa?na morals potska- ti blago. Logitno je, da se bodo zato trgovi:nski stiki med t,rgovimskimi podjetji v lstrskem okrodj,u in med jugoeilov'ansk,br i ,proisvednimi podije:Ji mo4mo okrepill. Likvidacij?a vseh kart in bonov bo, izdatno r?azibremenlla kaider v trgovi- ni, k,, se bo take lahko v esnogo vetj!i meri posvetil trgevaoiju. Novi sistem be vnesel tudi popol- noma drugatn?ega du.ha med km.eCko prebivadstvo. Kmetke delosne zadru- ge in km?etje so odslej osvobojenl vseh o!bveznih odkupev, vseh omeji- tsev giede cen in glede tega, komu naj prodajajo svoje pridelke, s pred- nostjo, Ida se trite ra~zsliri. ma, vso, Jugoslavijo. Knvet be na to na,din zailnteresi!r:a.n, idia. dim ved daje na tr,g, kajti s povetano blagovno proizvod- njo si bo ustvarjal vi?ji givljenjskl standard. K ve6ji proizvo?dnji ga bo stimLuliral tu.di novi dav6ni sistem, ki be kod osnovo obdavtenja jemal ne- deja+nsiki dohodek,- marveC dohodek,.. taratunan na? podilagi povp:reCnega do- nosa. Kar bo torej proizvedel lznad. povpreCja, ne bo o!bdavdeno in be njegov disti dehodek. Novi sistern je torej tudli odlotilne vagnosti za pedi- vitev iniciativnosti :kmetov in kmeC kth delovnih zadrug. Proizvodnost de- la v kmetijstvu be narasla, s tern pa se be povetala prtoizvodnja, :ki je os- nova za dvig ~ivljenjskega standarda kmetkega in nekmet'kega - prebival stva. Novi sistern je to,rej smrtna cb- sodlba vseh bi,rokratsklh in centrali- stidnih, tendenc v nagem gospodar- stvu, ki be tako svohodneje zazivelo. Te"it6e gosipodarskega delova.nja mo- ra biti v podjetjih, ki so osnovne ce- li?ce gospodarskega iwivijienja in kci b,- do preko svojih delavskih svetov in upravnih odborov najbolje znali vo- diti gospodarstvo. Administrativni u- krepl bode potrebnl le le tam, kjer bi delovanje ekonomskih zakonov o groi:alo glavni c.ilj, to je grad'ltev in dograditev socialtzma'. Sicer pa naj velja v na?em gospodarstvu natelo iniciativnosti, ki jo be se zlasti po- spetevala odprava ekonomsk.ih meja na Rigani, ?s katero se mora blagcvna iznsenjava okrelpiti, kajtt visl dose- d'am'ji uspeh,l na gospodarskem pod- rotju so neraizdruisljivo poveza,vl s socialistiteno Jugoslavijo in perspek- tiva naSega.gospodarskega, razvoja je le v objemu nagega naravnega za- ledja. Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 0 PLACAU Revolucionarne spremembe v na- Sern gospodarstvu nujno zahtevajo tudi spremen-ebo in novo ureditev si- stema' pladevanJa delavicev In usluf- bencev. To novo ureditev uvel javi ja od- lok, ki ga danes IO predlaga skup- uat[ni. Nov platiint sisrem Je potre- ben, ker bodo odslej razpolagall de- lovnl kolektivl Sarni z denarnimi sredstvl, Zato so potrebne trdne os. Hove za to goepodarjenje In zavaro- vanje delovnlh kolektivov. ki pravtl- no razumejo revoluc'onarne spre. me?nbe s Svojo delovno vnemo In z teIJo Po nepoerednl kontrell, kako se gospodari s presefkom nj]hovega de- Ia. Dosedanji ptatikrl sistem v n2- gem okrotju ;e bit neizdelan. Ni bt- 10 grave dtterenciacije v,~ piatah po_ sameznth kategorij zaposlenlh. Vlada- ]a Je pray za prav uravnilovica tako pri plaFah delavicev kakor tudi u. slulbencev. V uredltvi plat le btla velika neenotnost in is bila poseb, na ureditev za delavice Posameznih gospodarsitih panog in druga za u- slutbence. Neurejenost v Platevanju ,Je ovi- rala strokovnl napredek uslutbencev in delavicev. To je seveda 3kodovalo rednemu poslovanju v na3rlh uradlh in ustanovah, boij3l organizaclj} In stoo'fnosti Bela. Takao so .na primer dr- lavke v pr4jequ sArrfgonig vet!- noma prejemale snake prejemke, fe- prav Je bila med njiml velika razlt4ca Y strokovnostl in v prizadevnostl za Ckn bot j$o kakovost ?zdelkov. Nepra- vilno nagrajevanje cestarjev je na primer povzrodilo upadanje njihove prizadevnostl as delo, kar je ?melo neugodne posledice pri vzdrtevanju oMrl In v skrbi za Elm bo1j31 pro- met. Takih prlmerov bl lahko nave- del -precej. Tako stanje rnora novi platIini st- stem odpravitl. Predvsem Je potreb- no uveljavlti vebjo diferenclacijo po strokovni sposobnosti, delovnih pogo- j1h in odgovornosti na?{ih delavicev in uslutbencev, demo pa tudi Do vafno- st? panog, v katerih so zaposleni. Skratka, potrebno je do kraja reali- ziratl sociallstltno natelo nagrajeva- nja: vsakemu po njegovem delu. V zvezi z uresnitevanjem tega natela opozarjam na tendence, ki se uteg- nejo pojavltl pri lzvajanju novega platiinega ststenra.. Zaradl nerazume- vanja smisla diterenclacije bodo ne- utemeljeno ugovarjall zlasti tistl, k! )Ih bo noel platilnt ststem zaradi nji- hove nediscipltnlranost? all brezbri-- ncrsti do dela moral nujno prizadeti. Taka prigovarjanja pa so prav go- tovo odraz stare kapitaiistI ne misel- noetl, ki 3e obRaJno sklicuJe na upri- dbbijene pravice:. V smtslu nivede- nega socialistiinega nagrajevanja pa is apridobljene pravtcee v dana3nji stvarnosti ne rnorejo opravIZevatt ne- Pravllnega nagrajevanja in biti ovira as nadaijnjl strokovnl razvoj delay-- cev in uslufbencev ter spiognega go- spodarskega napredka. Novi sateen naj odpravi neuteme- ijeno razilkovanje v uredltvi pravne- ga polotaja delavcev na eni strani In uslutbencev na drugi atranl. Ne Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 ravni adbar U d gre pri tern marda za neko izenaLe- vanje v ocenjevanju pomena ene all druge panoge d1ove1ke delavnosti all Druzin'i umriega voja6kega inva il'da gre pogrebnina v vWni 10.000 dinarjev. Ce. oskrbi ?pogreb kdo dru- gi, gre temu sari povraello dejan skih strodkov toda ne vee Rot 10.000 dinarjev. Kiolik,or Stro 'ki ne dosegajo, tega zneska, se razlika izpiarea dru2ini umrlega Fnvati'da.a > 8. elan 2. odstavek 21. elena se sprement' tako: >Vojafkim 'invaddidorn in drugi-m osebam, ki u2ivajo podpp!ro in var-- stvo Po terra odlioku, 'pa prestajajo kazen zaipora all strogega zapora,, da!ij?ega. old pol leta, se u$tavd. uIlva nij?e ilnwafi!ds'kifh prawic, dokler traja kazen. SodiS;ee lahko v upravieenih, primerih adloti v sodbi, da drutrina obslojenega 'voja~kega iil del? - ma, alt pa v celoti oUdrz'i a ivanje& teh pravic. 9. glen V 23. edenu odloka o vajaiakib In- validib se ertajo prva, d;ruga. In tretja, to;eka. 10. glen Ta odlok velja z dne;vom objave- v Uradnem 11stu, upcarafbl ja spa se old 1. avgusta 1951. dalje. :Koper, dine 31, julija 1951. Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 8otenega odstotka v centralnJ devlznl fond, za svoJe uvozne potrebe. Ce pa imajo uvozni plan, jlh moraJo pred- vsem vporabiti za uvoz blaga svojega uvoznega planes Imetslik deviz Iahko svoje proste devize proda drugemu, ki tma dovolje- atje za wrvrrze all za lplaeito v deV-zah. Izvruilni odbor Istrskega okro2ne- ,ga IJudskega odbora lahko prepove uvoz dolodenega blaga. te je to v nasprotju s sploonimi gospodarskimi interesi istrskega okrotja. 5. tlen Za trgovino z devIzaml In valuta- artl so pooblaStena samo Istrska ban- ka in menjainice, ki jih istrska ban- Sca za to pooblastl. Izjemoma Iahko 0 VOJAgKlU INVALID1EI 1. tlen 8. Lien odloka o vojaSklh lnvatidih {Uradni list St, 941/50) se spremeni tako: aVoJa3kim invalidom gre mese?na inva1idnina Skupina po tejle tabell: Invalidnina proda svoje proste devize Imetnik de- viz ob pogojth drugega odstavka 4. tlena tega odloka. 6. flen IzvrSllni odbor Istrskega okrolnega Ijudskega odbora je rpooblakten, da ,xda predplse za Izvajanie tega od- loka. 7. Lien Vst dosedanji predpisi, ki so s tem odlokoen v nasprot}u, nehajo veljati. 8. #1en Ta Alok velja od dneva objave v Uradnem listu. Predplsi tega odloka o razdelltvl devlz se uporabljajo za devize, dose ene z ]zvozom od I. ju- iija 1951. Koper, dne 31. julija 1951, sVaja8kim invalldom 1. skuplne gre poleg invalidnine tudl dodatek za po- stre2bo in tujo pomoe v viMini 5.000 dinarjev na mesec L`e tak Invalid ni v invaltdskem doTThu all v kakem drugem zavodu, kjer Ima postre;'bo in brezpladno osskrbo.e 3. Lien V 10. tlenu odloka o vojadkih inva- 1ldIh se spremenl 1. totka prvega od- stavka tako: DI. Invaltdl, kl imajo nad 6.000 dlnarjev red.mb mesetnth dohodkov all nad 72.000 dinarjev ocenjenih letnih dohodkov.a 2. in 3. totka prvega odstavka 10. tlena se trtata. 4. Men V 11. Menu odloka o vojaSklh In- valld:h se doda na koncu nov od- stavek, ki se Blasi: 7. na 10.000 mesec dinarjev II. 10.000 dlnarjev III. 8.500 dinarjev IV. 7.000 dinarjev V. 5.000 dinarjev V1. 4.000 dinarjev VII. 3.500 dinarjev VIII. 2.500 dlnarjev IX. 1.500 dinarjev X. 1.000 dinarjev 2. Lien odloka o vojaSkth Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/. A-RP P8 ,4 9(jd9200460008-6 BANCA D' ISTRIA S. A.. CAPODISTRIA ISTRUZIONE PER L' ESECUZIONE E L' EVIDENZA DEI BILANCI DI PREVISIONE DEL. CIRCONDARIO DELL' ISTRIA CAPODISRIA 1951 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 SANCA D' ISTRIA S. A., CAPODISTRIA ISTRUZIONE PER L' ESECUZIONE E L' EVIDENZA DEI BILANCI DI PREVISIONE DEL CIRCONDARIO DELL' ISTRIA Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release '2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 In base a11'autorizzazione del Comitato popolare circondariale dell'Istria No. 1239/1-II/51 dd. 11. 9. 1951 la Banca. d'.istria s. p. a. assume 1'esecuzione del bilanci di previsione del Circondario de1- 1'Istria. In relazione a11'azidetto viene emessa ]a seguente ISTRUZIONE Per 1'esecuzione e I'evidenza del bilanci di previsione dei comitatf popolarl 1. DISPOSIZIONI GENERALI 1. Col prima ottobre 1951 Ia -banca d'Istria s. p. a. assume 1'esecuzione del bilanci di previsione: del Comitato popolare cir- condariale dell'Istria. Capodistria, del Comitati popolari distrettualt di Capodistria e Buie nonche del comitati popolari cittadini di grado, locale (Capodistria, Isola, Pirano) e del Comitato popolare locale, di Portorose.In seguito la Banca assumera 1'esecuzione dei bilanci. di previsione del rimanenti comitati popolari locali. 2. Per ogni comitato popolare locale. menzionato al punto 1, la banca deve tene.re una contabllita separata, diivisa dalla conta bilita operativa, the dovra offrlre 1'evidenza sul piano e sulla rea- iizzaziane rispettivamente sul conseguimento delle entrate del bi lancio di previsione e delle uscite eseguite nonche degli altri rap- porti finanziari dei C. P. di fronte alla banca. Si deve perb tener canto the una sede della banica eseguira i biianci di piu C. P., per cui si rende necessario suddividere mediante adeguati contrassegni un bilancio da un'altro. ' 3. La banca pub effettuare del pagamenti a carico del bilancio di. previsione soltanto nei limiti degli stanziamenti del bilancio di previsione di ogni -singola com.itato popolare. 4. In caso di una insufficente affluenza dl entrate i comitati popolari non possono contrarre del prestiti presso ]a banca, perb devono procurarsi la dotazione o it prestito da11'or.gano del bilancio di previsione dhrettamente superiore. 5. I servixi dell'esecu.zione del bilanci di previslone presso le- sedi delta banca d'Istria verranno espletati da special! reparti per 11 bilancio. Le direzioni -delle sedi si occupano della organizzazione Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 del suddetti repartl e del loro regolare lavora secondo la presente Istruzione. Nell'ambito del reparto del bilanclo di prevlsione viene a tar parte: la liquidazione delle entrate e delle uscite del bilancio dl previsione, la tenitura delta contabiilt9 del bliancio di previslo- ne, la compilazione defile relaziont prefissate e di queue tempora- nee, la compllazione del canto consuntivo annuale, I'istruzlone ed it contralto del terreno e similari. 11 reparto 'uel bilancio dl previ- sione presso la centrale a Capodistrla coniroller2 1'eserelzio del bilancio di prevlsione del repartl dl Buie a di Pirano nonche com- pilerA le relazionl soQmnarte ed it conto consuntivo annuale somma- rio. Poiche 11 reparto per a bilancio di prevlsione a In rappor'o diretto con I committenti. raccomandlamo dl sistemarlo vicino alla cassa rispettlvamente allo sporte]16. Se cio non fosse possibile, al- lora se Ia sistemi almeno In tall am'blenti, adeguat] per it 'lavoro con le parts. It capes del reparto deve provvedere per una buona relazione di lavoro con I rlmanent] settori delta banca, specialmente con la liquldazione. it movlmento pagamenti. Is contabilita. 11 piano di cassa ed 11 teparto crediti. ii reparto per Il bilancio d1 prevlsione dlpende direttamente dalla direzione delta sede. 7. Tutti I versamenti delle entrate e I pagamenti delle uscite nonche le Toro correzioni, destinate direttamente o indirettamente (distribuzione preventiva delle entrate tra I vari bilancl) at blian- cio di previsione. passano attraverso it movimento pagamentl sul conti stabiliti nella contabilitA operativa delta banca (vedl t] V. ca- pitolo!). 11 dovere per 1'Incanalazlone delle entrate versate e delle uscite esegulte sul glusti contl non Incombe soltanto sub personate del reparto del bilancio di previsione, ma anche sul dipendentl oc- cupati nella Itquldazione, net movlmento pagamenti e nella conta- bilItA. Il contralto sul lavoro del reparto del bilancio dl previsione viene effettuato dal reparto controlii delta banca. 7. Le sedi deue banche possono effettuare delle restituzioni (correzion!) defile uscite del bilancio di previsione esciusivamente in base alla detlberazlone dell'organo flnanziario competente. 8. Non a ammissibile i'uso del deposit[ (partite di giro) per Is copertura delle uscite del bilancio di prevlsione - neppure tem- poraneo - parimenti non a permesso raccogliere le entrate del bilancio dl previsione sul contl dl depositl. 9. La banca 'pub aprire 11 conto corrente o perfino It libretto dl risparmio ell'ente finanz[ato dal bilancio di previsione the ha 11 proprio preventive delle entrate e delle uscite. Soltanto in base al permesso delta delegazione per le finanze del CPCI. 10. I moduli, prescrittt dalia banca per It servizio del bliancio dl prevlsione, Sono unificati per tutto it territorlo del circondarta dell'Istria. 11 lore use a obbligatorio per Will I conlmlttentl. Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release'2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 11. L'secu-zione del bilanci di previsione es:pletata dalla banca e basata sui bilancl di previsione annuali e sui piani trimestrali delle entrate e d?elle uscite, compilati secondo la classifica del b:i- lancio di previsione. I mandanti effettuano it proprio preventivo delle entrate e delle uscite a mezzo banca con it ~>libretto -del bilancio di previ- sione>LBPe< (ve-, di IV. capitolo!), b) agli accreditivi del bilancio di previsione aperti dalla riser- va, che si apriranno in base ad un speciale ordinativo della dele- gazione per le finance idel C. P. rispettivamente del comitati ?ese,cu tiv.i del C. P. C. ?(Capadistria, Pirano ed Isola) nonchu del C. P. L. (Po.rtorose). Gil accr?editivi aperti dalla riserva at estinguono a11a scadenza stabilita oppure al loro completo esaurimento, al piu tardi perb alla fine dell'anno finanziario, nel quale sono stati aperti. L'organo finanziario deve prevedere it iprelevamento del mezzi dalla riserva, del bilancio di previsione pure nel piano trimestrale. Il ?credito trimestrale fissata si pub aumentarlo con del piani ag- giuntivi. 5. Il preleivamen.to del imezzl dai credit! mediante i plani tri- mestrali operativi e quelli trimestrali aggiuntivi non deve oltre-- passare i limiti degli stanziamenti annuali per i singoli fabbisogni. C. Moduli per It vemamento delle entrate del bilancio di previsione" e per it pagamento deille uscite del blla.ncio di previsione noncbo: it loro uso. 1. L,'introduzione del documenti (modull) unlficati per 1 ver- samenti e pagammenti rende phi c.emoda l'-esecu.zione del bilanicio dl previsione e rende possibile la tenitura delle evidenze necessarie' nella banca, presso I committenti e nella econtabilitb Belle entratea del CPD e CiPIL. Pereib i.'uso idea moduli prescriti in relazione con 1'ese- cuzione del bilancio di .previsione e obbli,gatorio per tutti i commit- tenti. Tanto i docunienti per i versamenti quanto quelli per i pa- gamenti vengono compilati dai committenti stessi. ill compito del fattori responsabili della banca e degli organi finanziari a di istrui- re quanto prima. e profondamente i committenti e gli uffici ipostaii sull'uso giusto e sulla com,pilazione esatta del rispettivi moduli. Moduli per it versamento delle entrate del bilanclo di previsione" 2. I contribuenti effettuano i loro ver.sa?menti delle entrate del bilancio di previsione mediante I bollettini di versamento formati da quattro parti (per I versamenti in contanti) oppure con gli or- dini di girata bancaria formats da cinque parts (per le rimesse a mezzo giro banca), in quanto non siano per I singoli casi previsti pure degli altri moduli.; Sono previsti des speciall bollettini di versamento formati da- quattro parts per i vensamenti delle seguenti entrate: per l' miposta sul movimento del proidotti e d,elle prestazioni, mod. No 142, Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 per l'imposta sul reddito, mod. N.o 140, per I'imposta suite successlonl e donazioni, mod. N.o 106, per le tasse, mod. N.o 141. per I dazi (Imposta di consumo), mod. No. 106/A (In quanto la riscossione verrebbe ancora press In considerazlonel), per I rlmanentl contributi, mod. N.o 141/43 (bollettino di ver- samento In bunco). Le rimesse dell'lmposta sul movimento del prodotti e presta- zioni (arretrate) vengono fatte dalle aziende dal proprl Conti cor- renti mediante l'ordine dl girata bancaria formato di Cinque parts (mod. No 173). L'ordine di girata bancaria in bianco formato da Cinque part(, mod. No. 174, viene usato per le rimesse delle rima- nenti categoric dl accumulazione: delta parte del reddito netto de- stinato at bilanclo di previsione, del reddito commerciale, delta -differenza di prezzi e delle altre eventuali categoric dl entrate de- rivanti dall'economla. In Quanto it modulo di girata -in blanco for- mato da cinque parti (mod. 174) venisse pure separatamente stam- pato per singoia categoria di entrate. allora 11 numero del modulo 174 sl completes con le lettere dell'altabeto, (per es. 174/1, 174/B, ecc.) per distinguere gli stampati all'atto degit ordnamentl di pre- lievo del medesimi. 3. 1 moduli di versamentq erroneamente compilati si correggano possibilmente all'atto delta loro liquidazione e gl3 prima delta loro computazione net movimento pagamenti, se cto non a piu possible ailora si rimandino at versants. Le entrate del bilancio di previ- slone dirette su un conto erronco si trasportino sul conto giusto. In quanto la restituzione del documento di versamento avrebbe per conseguenza una troppo grande complicazione. la contabilit9 del bilancio d previsione reglstri i versamenti non appurati Sul spe- ciale conto delta sezione ,entrate non appuratea td esiga dal ver- sante (lmmediatamente) I dati necessari per Is giusta registrazione. Gil import[ non appurati devono essere regolati at piu tardi entro 10 glornt e registratt Sul Conti glustl dal reparto del bilancio di previsione. Moduli per it pagamento delle uscite 5. It modulo Likv. tN.o 226 serve soltanto per l'apertura degli accreditlvi dalla riserva del bilancio di previslone (vedl It punto Ii.-B.-4-b I ). 6. 1 pagamenti defile uscite del bilancio di previsione Si pos- sono eseguire soltanto con it mandato di pagamento del bilancio di previsione. mod. Likv. N.o 225. Fino all'esaurimento delta sus gla- cenza sl usa I'assegno del bilancio di previsione mod. N.o 225. 1 mandatt di pagamento - assegni del bilancio di previsione pos- sono essere presentati dal mandanti per 11 loro pagamento soltanto a Quetta sede delta Banca d'istrla, sulla quale it ,LBPc F Intitolato, Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release'2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 ,rispettivamente presso la , iuale a stato loro aperto i'accreditivo del bilancio di previsione. I mandanti potranno presentare in paga- rn.ento i mandati - assegni del bilanclo di previsione pure agli ,uffici postali stabiliti, se e quando la banca trasportera ad essi it servizio del >YLBPk(. Ii mandato del bilanci?o di previsione, mod. L;ikv. 225, a com- posto da quattro parti: a) tale ?talloncino. (per 11ente finanziato dal bilancio di previ- .sione); b) dal man?dato del bilancio di previsione (per i] movimento pagameti della banca); c) dall'avviso. ally sede della? Banca d'Istria s. p. a di . . . . (lo riceve la. cede the tiene la coThple;ta evidenza contabile sull'ese- ,cuzione del ibilancio di previsione, cioe Sede I.D; d) dall'avviso per it reparto ,del ,bilancio di previsione della _sede Bella iBanica ?d'istria di . ? . . (10 riceve U reparto del bi- lancio di previsione della Bede II., presso la quale e aperto 11 LBP e ohe non tiene la completa esecuzione cantabile del determinato bilancio di previsione, iper it proprio a.rchivio). 7. Con it m;andato. - assegno del bilancio? di previsione si pub dispor.re: a) it pa?gamento in contanti, b) la rimessa in contanti a mezzo uffici postali, c) ]a girata di un'importo a favore di un conto corrente del beneficiarlo oppure d) la girata di un determinata importoo da un bi:lancio di pre- visione a favore di un'altro bilancio di previsione. Al mandato - asseigno del bilancio idi previsione si deve al- legare: nel caso menziona;to al punto? 7-6 - it vaglia, mod. 111, nel caso menzionato al punto 7-c - l'o?rdine di girata bancaria del bilancio? di previsione, mod. Likv. 227, cppure it bollettino di versamento !barrato? del ibeneficiario del conto corrente (mod. N.o 1;27), nel caso menzionato al punto 7-d ii bollettino di versamento per le coorrezioni, barrato, mod. 141/43. Mandati - asseg.ni del bilanclo idi previsione se?parati si 1e- vono spiccare per ii pagamento in contanti (7-a) e per le rimesse in contanti a mezzo uffici postali (punto 7-b) suddivisi per titoli del piano di cassa; per i casi citati al junto 7-c e 7-d si possono ,spiccare pure manidati - assegni curnulativi del bilancio? di pre- visione. S. Con un solo mandato - assegnodel bilancio di previsione Oxm?andato - assegino cumulativo del bilancio idi :previsione(() si pub 2&2cc. Gil acereditivi aggiuntivi aperti dalla?. riserva (del ?bilan'cio dE previsione si contrassegnano con numeri progressivi, separati dalla sigla ifc damentale icon was barra,.- p?er es.: accreditivo del bilancfo di previsione aggluntivo num?ero - 2721f1 per it prima caso, mentre per it secondo caso 262/2 ecc. Le vane specie del bilanclo di previsione sono contradistinte, dai seguenti n?umerl: 2 - Comitato popolare circonidariale dell'Istria, 3 - Comitato popolare distrettuale 5 - Comitata popolare cittaidina di Isola, Capodistria e Pi- ra?n.o nonche Comitato popolare locale di Portorose. Sul mandato - assegno :del bilan.cio di previsione sf iscrive davanti a11a sigia del1'accreditivo fl numero operativo della sede the ha aperto 1'acoreditivo dalla riserva del bilanclo di previsione. dietro ]a sigla - -diviso con una lineetta - invece. it rnese in cul st prel?evano i meeazi dalla: riserva del' bilancio di previsione (con numero arabico), per es. 1-262/1-10 (delegazione per le finanze del CPCI, Capodistria, preleva i mezzi dally riserva del bilancio, di previsione da11'aocreditivc ag?giuntivo nel mere di ottobre). 5. Gli accreditivi dalla riserva del bilancio di previsioine si aprons ad una determinata scadenza oppure lino al Toro esalfri mento. Spirata la scadenza oppure esauriti i mezzi rispettivamente? finito 1'anno finanziario g?li accr?editivi 51 estk gucno, 6. INelle rubriche vL'evidenrza sui prelevamenti dei mezzi dal- 1'accreaditivac< sul retro la banca (fogiio 3) ed ii beneficlario (fegl?io I e 2) registrano tuttf i -cambiamentl (prelevamento del mezzi e Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 .correzionl delle usclte). Al piu tardi entro 3 glorni dopo 1'esauri- mento oppure 1'estinzlone dell'accreditivo net send del punto 5 it benefictario dell'accredttivo trasmette 11 togiio N.o 2 datato a cor- rettamente flrmato alla sede the ha aperto i'accreditivo. La conta- billt9 del bilancio di prevlslone confronts I dati del fogli t e 2 con I data del propri reglstrl. Le eventual{ discardanze devono -es- sere regoiate :Immedlatamente. IV. IL LIBRA DEL BILANCIO DI PREVISIONE I. Con is data del trasporto dell.'esecuzione del bilanci di pre- vislone del comitati popolarl, di cut 11 punto 1. delta presente Istru- zione, I menzionatl comitati popolarl ed I Toro enti cessano col te- nere la contabliit3 per le entrate e le usclle del bilancio dl pre- visione, polchfi questa sara sostitulta dal aLibro del bilancio di previsionee. 2. L'ufficlo o 1'ente finajzlato dal bllanclo dl prevlslone riceve it LBP dalla sede delta Banca d'lstria, alla cut clrcoscrizione ap- partiene. Le fillall ricevono 11 libro dash sede delta Banca d'Istria the espleta completamente l'esecuzlone contabile del determinate bilan- cio dl prevlslone. 3_ 11 LBP vale per un esercizio finanztario. Nei libro sarannc compress I rplanl Belle entrate a delle uscite (annuals e tri.mestralt) nonche la loco esecuzione. Con l'uso del libri at Inizia col 1 ottobre 1951 a nuovo, come se sl trattasse dell'inizio dell'eserclzio: l'eser- cizio degli enti espletato lino at 30 settembre sara rlportato a se- -guito net Itbro, dopo compllato it resoconto. Descrizlone del libro del bilancio ;dl prevlslone 4. 11 libro si suddivide in sette parti fondamentali: La 10 parte comprende I data Sul numero e sulla denomina- zlone delta sede delta Banca d'Istrla (dell'ufflclo postale), presso Is quale 1'ente ! acCre'dltato, la data dell'emissione nonche II tim- bro a la [Irma dells sede emittente. Oltre al datl btimmenzlonatl questa parte comprende pure le presortzion) generall sul modo di usare iI libro del bilanclo dl pre- visions. La 110 ?parte comprende I nom[ ed I camhiamentl delle firmer delle persone autorizzate dal dirigente dell'ente (del mandante su- periore, del mandante o del mandante inferlore) a disporre del mezzi del credit[ aperti. L'autorizzazione pub essere individuate o collettlva, clo the dev'essere espressamente indicato. Net libro done prevtstl set rettangoll per i camblamentl dl autoritzazioni. La 1110 parte comprende I datl global[ del credit] (mezzl) del piano annuale e trimestrale delle usclte ed eventuatt aumentl op- pure diminuzlont di credltt. avvenutl net corso dell'anno o del tri- Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release'2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 mestre. L'evidenza del crediti viene fatta in mono scalare. La effet- tua quells sede del.la Banca d'Istria, presso la quale 1'ente finan- ziato dal bilanci,o di previsions a accreditato in abase alla delibe- razione dell'organo finanziario oppure in base all'ordine scritto di quella sede della Banca d?'Istria, the tiene la completa contabilltA del Kleterm?inato organo del bilancio di prevision. La IV0 parte comprende i dati globali sui prelevamenti di mezzi mediante singoli m:andati - assegr?i del bilancio di previ- sione (vedi i1 ipunto II.-C-6 e 7!). L'ente registra pure nella VI. parte del lbbro analitica!mente sul corrisponden.ti conti di -partite e posizioni i camblamenti glo- bali registrati in questa parte del ?libro. La VO parte del libroi -com.pren~de i datl gloibali del plani delle entrate a?nnuali e tirimestraLi nonche quells delle entrate realszzate. L'ente riporta le registrazioni analitiche del piano e delle entrate realizzate suile evtdenze delle singole partite e posizioni nella VII. parte del LBP. La VI? parte -- controilo crediti - coniprende un num.ero necessario di fogli per tutte le partite e posizioni di uscite,, delle quail 1'ente finanziato dal bilancio di prevision dispone. Nella pr:inia parte del foglio si nota it numero della partita e post+zione d.i seguito' gli stanzia-menti annuali e trirnestrali nonche i loro ,au- snenti o diminuzioni in modo scalare. La cede della Banca d'Istr.ia registra tu.tti i camb.iamentl ri- guardanti 1'ammontare dells stanziamento in base al corrlsponudente documento del competente organs, it quale. docuimento viene tratte- nuto; a motiv'azione defile registrazioni eseguite. L'uffieio 0 l'ente pone in evidenza it prelevamento del mez.zi dal crediti stanziati nel ~controllo cred:iti, tenenido: conto she la somma globale Belle reg?istrazioni analitiche, fatte sulle singole partite e po?sizioni, concordi con l'importo globale ?delle uscite ri;por- tato nella IV. parte del libro. Le correzioni dells uscite vengono deplennate dall'ente in rosso. La VIIO Irarte - evidenza suile entrate - comprende un nu- mero necessario idi fogli per le partite e posizioni delle entrate del bilancio di previsione idell'ufR.icio o ente. Ambedue le parts di cIa- scun foglio vengono rienrnpite dal titolare del liibro. ad aecezione ,degli storni a dells restituzioni di entrate. Le restituzioni delle en- trate si dep:ennano nella secanda parte del foglio aconseguito(o in :'r oss0. Apertura ed use del libro Le registrazioni net libro vengono fatt.e: a) dalla sede !delta Banca d'Istnla: 1. 1 dat.i generics (10 pa:rte del libro), 2. l'ammontare nonche gli aumenti e le diminuzioni del cre- diti (n?ella III e VI parte), Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 Approved For Release 2001/03/06 : CIA-RDP82-00457R009200460008-6 3. gli stornl e le restituzioni defile entrate (neila V e V11 parte); b) dal titolare del libro: 1, le autorizzazioni oer le disposizioni indlvtduali e collet- live (II parte), 2. it prelevamento del mezzl d2i credits e le correzioni delle useite (IV e VI parte). 3. 11 piano defile entrate e le entrate realizzate (V e VII parte), 4. le poste delle chiusure trltnestrall ed annuals del libro. 6. Per una giusta apertura e numerazione del LBP si devono distinguere due categoric dl mandanti: quelli the hanno 11 proprio preventive d:mosrato nei bilancio di un capitolo separato nell'am- bito delta sezione e quells dello stesso ente (gruppo dl mandanti), 11 cui preventivo a Incluso nel preventive dell'ente flnanziato dal bilancio. the dirige 11 loro eserclzio (inanziario (per es.: I tribunals, la delegazione per all a(farl internl, ecc.). La banca In base at piano trimestrale acre al primo mandante principale 11 LBP per 1 ;mporto globale del piano trtmestrale (libro fondamentale), al mandante secondario apre Invece in base al partltario del mandan- te princlpale - superlore Ii libro derivato. diminuendo (depennan- do) net libro fandamentaie I ,oiani trimestrali degli importi corrls- pendentl, per i quail apre I libri derivatt, si raccomanda the la banca riceva a